Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 573; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je alternativni predlog trenutnemu socialnemu sistemu. Ta predvideva izplačilo temeljnega brezpogojnega dohodka vsakemu državljanu v višini zneska eksistenčnega minimuma oziroma praga revščine, ne glede na njegov socialni status in ne glede na to ali zaposlen ali nezaposlen. UTD bi pravičneje prerazporedil sredstva med državljani, aktivneje bi se soočil z revščino in njeno problematiko ter pripomogel k izboljšanju gospodarske aktivnosti z različnimi ukrepi kot je na primer spodbujanje podjetništva in fleksibilnejša delovna mesta. UTD predstavlja enostavnejše vodenje izplačil ter s tem nižje stroške predvsem na račun manj birokracije. Ob teh novostih, je UTD velikokrat tema polemik, saj si je po tolikih letih razprav pridobil tudi veliko kritikov predvsem na račun posledic, ki naj bi bile po njihovem škodljive. Ti menijo, da UTD krši načelo vzajemnosti, torej, da dohodek prejemajo tudi tisti, ki družbi ne prispevajo ničesar in se koristijo na račun države. V tem diplomskem seminarju smo dokazali smotrnost uvedbe sistema UTD, kajti rezultati so pokazali, da le ta prinaša proračunski prihranek, hkrati pa povečuje socialno okolje in osebno rast posameznika.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, pravičnost, revščina, načelo vzajemnosti, trg dela, socialna politika
Objavljeno v DKUM: 29.10.2013; Ogledov: 3969; Prenosov: 801
Celotno besedilo (421,60 KB)