| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialna sprejetost učencev z in brez dodatne strokovne pomoči v srednjem otroštvu
Tamara Cunk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje socialno sprejetost učencev, še posebej učencev z dodatno strokovno pomočjo. Predstavljen je razvoj učencev s poudarkom na srednjem otroštvu, razred kot socialna skupina, učitelj kot vodja in vpliv na delovanje razreda glede na stil vodenja, socialna sprejetost ter merjenje in prikaz rezultatov sprejetosti. Opisana je sprejetost pri otrocih, ki imajo posebne potrebe, navedene so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju odnosov. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretske koncepte in ugotovitve nekaterih raziskav, skozi katere so avtorji ugotavljali socialno sprejetost, zavzemanje položaja sociometričnega statusa (Frederickson, 2010, Nakken in Pijl, 2002, v Demeter, 2013, Rubin, Bukowski in Laursen, 2011, Horvat in Košir, 2013) ter vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole (McAllister in Hadjir, 2013). Namen je bil tudi izvesti sociometrično preizkušnjo v razredu, v katerem je učenec, ki prejema dodatno strokovno pomoč ter ugotoviti položaj tega učenca ter izvesti intervju z učiteljico, ki poučuje ta razred in ugotoviti njeno zaznavanje učenca s posebnimi potrebami ter pridobiti splošno mnenje o vključenosti ter delu z učenci s posebnimi potrebami. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo so prikazani rezultati, pridobljeni v raziskavi, ki je potekala v četrtem in petem razredu podružnične osnovne šole ter je zajemala skupaj 21 učencev. Vključeni so še razgovori z dvema učiteljicama in spremljevalko gibalno ovirani deklici. Ugotovitve kažejo, da socialna sprejetost učencev ni nujno pogojena s prejemanjem dodatne strokovne pomoči, ampak je odvisna predvsem od primanjkljaja, ki ga imajo. Bolj kot je primanjkljaj povezan z vedenjskimi težavami, manjša je socialna sprejetost učenca.
Ključne besede: srednje otroštvo, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1222; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

2.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI PRVEGA IN DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Lucija Štrekelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge so nekateri sociološki vidiki učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami (ČVT) prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili značilnosti učencev s ČVT ter opisali vzroke za pojav in pojavne oblike, v katerih se ČVT najpogosteje pojavljajo. Opisali smo psihosocialne dejavnike, ki vplivajo na ČVT ter raziskali, kakšne vrste pomoči lahko nudimo učencem s tovrstnimi težavami. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učiteljev z osnovnih šol v Koroški in Štajerski regiji, ki v šolskem letu 2015/2016 poučujejo v prvem ali drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in imajo v razredu učenca, ki kaže znake ČVT. Pri tem so nas zanimale razlike med razredom in spolom učencev s ČVT ter delovnimi izkušnjami anketiranih učiteljev. Kot merski pripomoček smo uporabili spletni anketni vprašalnik. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da se znaki ČVT pri učencih pokažejo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, da imajo razredni učitelji ključno vlogo pri prepoznavanju in pomoči učencem s ČVT, da je družinsko socialno okolje glavni povzročitelj ČVT ter da je vedenje učencev po ocenah učiteljev najpogosteje odraz neupoštevanja pravil in razvajenosti ali pomanjkanja emocij in pozornosti v domačem okolju. Ocenjujemo, da ti otroci potrebujejo pomoč, ki jim jo najpogosteje nudijo razredni učitelji v sodelovanju s strokovnjaki in starši. Ugotovili smo, da so učenci s ČVT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju med sovrstniki slabše socialno sprejeti, da so sovrstniki manj tolerantni in ne odobravajo njihovega vedenja, saj motijo učni proces in se jih bojijo. Anketirani učitelji menijo, da imata športna vzgoja in šport pozitiven vpliv na samopodobo učencev s ČVT in njihovo socialno sprejetost med sovrstniki.
Ključne besede: čustveno-vedenjske težave (ČVT), učenci, osnovna šola, učitelji, pomoč, starši, socialna sprejetost
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 678; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Sistem financiranja javnih zavodov - domov za ostarele s sredstvi oskrbovancev
Andrej Hudi, 2016, magistrsko delo

Opis: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Ključne besede: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1005,56 KB)

4.
Ustanovitev s.p. na področju zdravstvene in socialne pomoči na domu
Tadeja Lampret Kastelic, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes hitro narašča število starejše populacije. S tem se pojavlja družbeni problem, ko starostniki niso več zmožni samooskrbe. Nastopijo različne težave zdravstvene in socialne narave. Zdravstvena nega na domu in socialna oskrba na domu velikokrat predstavljata idealno rešitev. Vsaka od teh je profesija zase in izobražuje strokovni kader po svojih programih. V vsakdanjem življenju pa si ne predstavljamo ločenega delovanja. Obstajajo številni zakoni, predpisi, pravilniki, ki določajo delovanje zdravstvene in socialne dejavnosti. Opravljanje teh storitev je možno v okviru javne mreže ali kot zasebnik. Možnost samozaposlitve predstavlja ustanovitev samostojnega podjetja, ki sama po sebi ni zahteven postopek. Dodatna ovira so okvirji, ki jih postavlja posamezna dejavnost, ki jo želimo opravljati. S kombinacijo dejavnosti na koncesijo in dejavnosti, ki je samoplačniške narave, bi podjetje imelo dobiček.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zdravstvena nega, socialna pomoč na domu
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 2065; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (643,02 KB)

5.
PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Teja Todori, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropska integracija je od samega začetka svojega obstoja namenjala poseben poudarek pravici do prostega pretoka oseb, kjer gre iskati zametke socialnih pravic državljanov EU. Prosto gibanje oseb je bilo v preteklosti v veliki meri omejeno na delavce in samozaposlene osebe, in zgolj te kategorije oseb so se na področju socialnih pravic lahko zanesle na enako obravnavanje kot nacionalnimi državljani. Z uvedbo evropskega državljanstva se je institut enakega obravnavanja razširil na vse evropske državljane. Sodišče EU je skozi svojo sodno prakso maloštevilčnim in splošnim določbam o dostopu do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah močno razširilo pomen, poudarilo načelo prepovedi diskriminacije ter zarisalo meje nacionalne suverenosti v sferi socialne politike. Države članice so izgubile monopol nad določanjem meril za dostop do nacionalnih socialnih pravic, katerih ne smejo omejevati izključno na svoje državljane in ne zahtevati, da se koristijo izključno na njenem ozemlju. Ob očitkih nekaterih držav članic, da so proti svoji volji izgubile nadzor nad svojim sistemom socialne blaginje, sodna praksa Sodišča EU s tega področja ostaja prežeta z nekonsistentnostmi. Trend naklonjenosti k podeljevanju širokega spektra socialnih pravic tudi ekonomsko neaktivnim državljanom EU se je v zadnjih letih, ob očitkih držav članic o pojavu »socialnega turizma«, obrnil. Zaznati je bolj omejujoč pristop Sodišča EU, ki se nagiba k »modelu integracije«, kot izkazujejo odločbe v zadevah Brey, Dano in Alimanovic. EU na področju stanovanjske politike nima neposrednih pristojnosti, a ker dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem sodi pod definicijo socialne pomoči, zapade pod okrilje PDEU. Države članice so pri dodeljevanju socialnih stanovanj dolžne spoštovati prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, česar nacionalne zakonodaje številnih držav članic ne spoštujejo. Že leta 1988 v zadevi Komisija proti Italiji je Sodišče EU zavzelo jasno stališče da element državljanstva ne sme igrati vloge pri dostopu do socialnih stanovanj v državah članicah. Kljub temu zakonodaja Združenega kraljestva vsebuje t.i. »right to reside« test, na podlagi katerega britanske oblasti presojajo, ali ima posameznik pravico do prebivanja na njenem ozemlju in posledično pravico do socialne pomoči, in ki je trenutno predmet sodne presoje v zadevi Komisija proti Združenem kraljestvu. Flamski dekret o zemljiščih in nepremičninah določa, da so do neprofitnih stanovanj upravičeni zgolj tisti posamezniki, ki so dovolj povezani z občino, o čemer se je Sodišče EU že izreklo v zadevi Libert in v kateri je zaznati izrazito intervencijski pristop, ki flamskemu zakonodajalcu omejuje suverenost pri oblikovanju nacionalne socialne politike. Tudi v slovenskem Stanovanjskem zakonu je zaslediti sporne pogoje, ob izpolnitvi katerih so državljani drugih držav članic EU upravičeni do neprofitnega stanovanja.
Ključne besede: Socialna stanovanja, neprofitna stanovanja, socialna pomoč, dostop do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah, državljanstvo EU, pravica do prostega gibanja oseb, prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, nacionalna suverenost v sferi socialne politike, socialni turizem, model integracije.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 1418; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
PREHRANJEVALNE NAVADE PREJEMNIKOV DENARNE SOCIALNE POMOČI
Barbara Štiblar, 2016, magistrsko delo

Opis: Pomembno dejstvo, ki me je pripeljalo k izbiri teme za magistrsko nalogo je, da revščina vedno bolj narašča. In kar samo po sebi se postavlja vprašanje, koliko pomena ljudje, ki živijo pod pragom revščine posvečajo zdravi prehrani. Dejstvo je, da je kvalitetna prehrana bistvenega pomena za spodbujanje zdravega načina življenja in blaginje. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vpliva na boljšo kakovost življenja, nasprotno pa neustrezna prehrana vodi v povečano dovzetnost za bolezni. V magistrski nalogi sem se osredotočila na prehranjevanje prejemnikov denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč je minimalni znesek, za katerega država smatra, da je dovolj visok za preživetje. Sploh tisti, ki se s tem ukvarjamo pa vemo, da temu ni tako. Zanimali so me tipični vzorci prehranjevanja teh ljudi, dejavniki, ki vplivajo na nakup hrane, njihovo zdravo oz. nezdravo prehranjevanje ter zdravo prehranjevanje v povezanosti z lastništvom vrtov. V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila dejavnike, ki vplivajo na vedenje porabnikov (torej tudi prejemnikov denarne socialne pomoči pri nakupu hrane). Podrobneje sem opisala notranje in zunanje dejavnike. Nadalje sem se osredotočila na prehrano – pomen zdrave prehrane, kakšna je zdrava prehrana, kakšne so prehranjevalne navade v Sloveniji. Na koncu teoretičnega dela pa je podrobno predstavljeno delo Centra za socialno delo, socialni transferji in denarna socialna pomoč. V drugem delu magistrske naloge je podana empirična raziskava, katero sem izvedla z metodo anketiranja. V anketi je sodelovalo 106 prejemnikov denarne socialne pomoči, od tega je bilo 99 vprašalnikov veljavnih in to je število, ki predstavlja vzorec analize. Preverjala sem štiri hipoteze, zanimalo me je namreč ali obstajajo tipični vzorci prehranjevanja pri prejemnikih denarne socialne pomoči (torej pri ljudeh, ki so finančno zelo omejeni), ali ima pri teh ljudeh največji vpliv na nakup hrane cena, ali se večina prejemnikov denarne socialne pomoči ne prehranjuje zdravo in ali se tisti, ki imajo vrtove prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki jih nimajo. Podatke sem tabelarično in grafično prikazala z uporabo računalniških programov Word in Excel. Rezultati so bolj ali manj pričakovani in kažejo, da obstajajo določeni vzorci prehranjevanja prejemnikov denarne socialne pomoči. Med drugim je zanimivo to, da imajo le redki več kot tri obroke na dan. Analiza je v skladu s pričakovanjem pokazala tudi, da je najpomembnejši dejavnik pri nakupu hrane cena, med najmanj pomembnimi dejavniki pa sta, da je hrana zdrava in slovenska. Mogoče je nekoliko presenetljiv rezultat, da se kljub vsem domnevam prejemniki denarne socialne pomoči prehranjujejo zdravo. K temu pripomore velik odstotek ljudi, ki poseduje vrt, saj si tako zelenjavo pridelajo doma. In tukaj sem ugotovila tudi povezavo med lastništvom vrtov in zdravo prehrano. Tisti, ki imajo vrt se namreč prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki vrta nimajo.
Ključne besede: notranji in zunanji dejavniki vedenja porabnikov, zdrava prehrana, center za socialno delo, denarna socialna pomoč
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 1090; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
PATRONAŽNO IN SOCIALNO VARSTVO PRI OGROŽENEM STAROSTNIKU
Sanja Založnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Patronažna medicinska sestra in socialna delavka na terenu pogosto sodelujeta. njuno medsebojno delovanje ima velik pomen za starostnika. Patronažna medicinska sestra pri skupni obravnavi pokriva zdravstveni del, socialna delavka pa socialni vidik. Vsaka od njiju nato predlaga rešitve na koncu pa se individualno odločita, katere rešitve so najprimernejše za določenega starostnika. Pri celotni zdravstveno-socialni obravnavi sodelujejo tudi svojci. Najpogostejši rešitvi sta urejanje domskega varstva in ureditev pomoči na domu.
Ključne besede: socialno ogrožen starostnik, patronažna medicinska sestra, socialna delavka, socialna pomoč
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 786; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (590,71 KB)

8.
VRAČANJE DENARNE SOCIALNE POMOČI IN VARSTVENEGA DODATKA V PRIMERU DEDOVANJA PO UPRAVIČENCU
Maja Ključevšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji so pravico do socialne varnosti, kot eno temeljnih pravic vsakega posameznika, vnesli v notranji pravni red države. Zato je v drugem členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da smo pravna in socialna država. Živimo v tako imenovanem kriznem obdobju. V nalogi bo prikazano, po obdobjih, da imamo velik porast prejemnikov varstvenega dodatka in raznih oblik denarne socialne pomoči, saj si nekateri ljudje le s tem dohodkom lahko zagotovijo preživetje. S 1. januarjem 2012 je začelo veljati kar nekaj novosti na področju socialne zakonodaje. Uveljavljanje socialnih transferjev je po novem urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem zajemajo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja v primeru uveljavljanja nekaterih pravic. To pomeni predvsem veliko spremembo v primeru dedovanja po upravičencu, ki je v določenem obdobju prejemal zgoraj omenjene pomoči. V sami nalogi bom povzela bistvene značilnosti socialne zakonodaje in oblike zgoraj omenjenih pomoči, ki se upoštevajo pri dedovanju. Najbolj sporna sta ljudem ravno 128. in 129. člen Zakona o dedovanju, saj upravičenci do socialne pomoči ali varstvenega dodatka po z zakonom določenem obdobju dobijo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja na svoje težko prisluženo imetje. To premoženje pokojnika zato ni predmet dedovanja in posledično ne preide v last dedičev, temveč postane last države ali občine. Dediči bodo v tem primeru dedovali preostali delež premoženja pokojnika. V nalogi bo na podlagi Zakona o dedovanju in Ustave Republike Slovenije prikazano tudi na primeru iz sodne prakse, ter s pomočjo člankov, postopek odtujitve nepremičnine v primeru dedovanja po upravičencu.
Ključne besede: zakonodaja, Ustava Republike Slovenije, socialna pomoč, socialni transferji, upravičenci, dedovanje
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 1735; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (848,01 KB)

9.
UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV S POUDARKOM NA UPOŠTEVANJU PREMOŽENJA IN DOHODKA UPRAVIČENCEV
Maja Sedak, 2015, diplomsko delo

Opis: Socialno varstvo je del sistema socialne varnosti in je potrebno za reševanje socialne ali ekonomske stiske posameznika takrat, kadar tega ni mogoče doseči z dajatvami iz zavarovanja. Temeljna zakona, ki urejata pravice iz javnih sredstev v Sloveniji, sta Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialno varstvenih prejemkih. O pravicah iz javnih sredstev odloča pristojen Center za socialno delo, upravičenost do pravic pa je odvisna predvsem od materialnega položaja osebe o kateri odločajo. Pravice se dodelijo, kadar dohodek oseb, ki se jih upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja oseb, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico javnih sredstev. Obravnavane pravice iz javnih sredstev so: otroški dodatek, državna štipendija, varstveni dodatek, denarna socialna pomoč, subvencija malice in kosila, subvencija najemnine ter znižano plačilo vrtca. Poleg predstavitve relevantne socialno pravne zakonodaje s področja pravic iz javnih sredstev, vključuje diplomsko delo tudi problematiko ugotavljanja materialnega položaja upravičencev.
Ključne besede: socialna varnost, otroški dodatek, državna štipendija, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila, enotna vloga, vrstni red uveljavljanja pravic, omejitev dedovanja, prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine.
Objavljeno: 28.07.2015; Ogledov: 1293; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Vloga patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu
Lea Veternik, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialna ogroženost povečuje ranljivost družbe, kadar pride do posledic večje negotovosti v dohodkovni nestabilnosti in pri zaposlitvi do povečevanja krhkosti družinske podpore, osamljenosti in občutka manjvrednosti. V diplomskem delu smo opredelili pomen socialne ogroženosti, definirali smo revščino in socialno izključenost, ki sta del socialne ogroženosti. Predstavili smo vlogo patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu, opisali socialno dejavnost v patronažnem varstvu, pristope patronažnega varstva in koordiniranje dela z drugimi službami in organizacijami. Metodologija raziskovanja: uporabili smo kvalitativno raziskavo. Na podlagi študije primera socialno ogrožene pacientke smo s pomočjo odprtega intervjuja, pri katerem je bilo zastavljenih osem vprašanj, pridobili osnovne podatke o pacientki in podatke o njenem zdravstvenem ter socialnem stanju. Zbrane ugotovitve smo predstavili s pomočjo analize besedila. Rezultati: iz raziskave študije primera in analize literature smo ugotovili, da je socialno ogrožena pacientka prikrajšana ne samo finančno, temveč je tudi socialno izolirana. Ugotovili smo tudi, da je patronažna medicinska sestra pacientki podala informacije o različnih službah in organizacijah (Rdeči križ, Karitas, center za socialno delo), s katerimi si lahko pomaga pri reševanju iz socialne stiske, ji svetovala različne vrste pomoči, ki bi lahko pacientki olajšale nastalo situacijo, povezala se je tudi s socialno delavko. Sklep: vloga patronažne medicinske sestre pri obravnavi socialno ogroženega pacienta je zelo pomembna, saj mora delovati humano, empatično, individualno in strokovno ter sistematično spremljati in reševati težave skupaj s pacientom. V takšni situaciji se mora povezati z drugimi službami in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalni rešitvi stanja pri socialno ogroženem pacientu. Te so: center za socialno delo, Zavod za oskrbo na domu, Rdeči križ, Karitas, lokalna skupnost, dom starejših občanov.
Ključne besede: socialna ogroženost, revščina, socialna izključenost, socialna pomoč, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 1696; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (713,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici