| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Model reševanja problematike domov za starejše na ljubljanskem področju
Barbara Primožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija, Evropa in svet se soočajo s staranjem prebivalstva, s staranjem pa se pojavlja vedno večja potreba po institucionalnem varstvu starejših oseb v domovih za starejše. Zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe, ki jo nudijo domovi, je potrebno za dostojno in kvalitetno življenje starejših oseb. Institucionalno varstvo je tudi del nacionalne in evropskih strategij socialnega varstva in predvideva nastanitvena mesta v domovih za 5% delež prebivalstva, starejšega od 65 let. Na širšem ljubljanskem področju je kapacitet v domovih za starejše že sedaj premalo, zato država občasno raspisuje koncesije za izvajanje institucionalnega varstva. V pričujočem delu opisujemo projekt izgradnje doma za starejše, ki ustreza razpisani koncesiji. V domu bodo 103 sobe, nudil bo popolno socialno in zdravstveno oskrbo stopetdesetim osebam. V diplomskem delu predstavljamo postopek prijave na razpis za koncesijo, opredeljujemo organizacijsko obliko dela, kadrovski vidik, terminski plan izgradnje ter finančni vidik projekta. Dolgoročna finančna projekcija kaže, da je, v primeru pridobljene koncesije in uspešne realizacije projekta izgradnje, poslovanje doma pozitivno že relativno hitro, kasneje pa dobiček raste. Ugotavljamo tudi, da bo za dolgoročno reševanje problematike institucionalnega varstva v prihodnosti potrebna večja vključenost zasebnih investitorjev.
Ključne besede: institucionalno varstvo, dom za starejše, socialna oskrba, zdravstvena oskrba, koncesija, projekt izgradnje
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2163; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (415,86 KB)

3.
ORGANIZACIJA SOCIALNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV NA DOMU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Marija Plevel, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomskem delu obravnava problematiko socialne oskrbe in zdravstvene nege starostnikov na domu v Mestni občini Ljubljana. Avtorica si je v nalogi zadala cilj, da: preveri obseg mreže izvajalcev in njihovo ponudbo storitev socialne oskrbe in zdravstvene nege za bolne starostnike v Mestni občini Ljubljana, ki potrebujejo pomoč na domu; ugotovi zdravstveni status bolnih starostnikov, ki zaradi prezasedenosti domov za starejše ostajajo v domači oskrbi in negi; identificira probleme, ki se pojavljajo pri organizaciji formalne pomoči bolnim starostnikom na domu (v Mestni občini Ljubljana); prepozna prispevek neformalne mreže starostnika ter formalnih služb pomoči pri oskrbi in negi starostnika na domu. V svoji empirični raziskavi kvantitativne narave se avtorica omeji na proučevanje celotne populacije tistih upravičencev do storitve institucionalnega varstva starejših, ki se na dan 30.5.2010 nahajajo na čakalni listi za sprejem na negovalni oddelek Zavoda župnije Trnovo Karitas, Doma Janeza Krstnika, imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, in pri katerih je iz prijavne dokumentacije razvidno, da potrebujejo t. i. oskrbo III/A oz. oskrbo III/B.
Ključne besede: stari, socialna oskrba na domu, zdravstvena nega na domu, organizacija, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 2565; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1016,09 KB)

4.
Razvojne možnosti javnih in zasebnih domov za starejše v Sloveniji z vidika zadovoljstva starostnikov
Suzana Bračič, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen zgodovinski razvoj in zakonodaja na področju skrbi za starejše ljudi, pomen institucionalnega varstva starejših oseb, izhodiščna dejstva o potrebi in pokritosti domskega varstva v Sloveniji. Opisan je standard bivanja v domovih za starejše, cena domskega varstva, struktura zaposlenih in kvaliteta življenja starostnikov v domskem varstvu. Predstavljeni so rezultati raziskave, ki je bila izvedena v domovih za starejše občane v Sloveniji. Na osnovi opravljene analize podatkov so predstavljene razvojne možnosti domov za starejše ter prednosti uporabe novega in modernejšega koncepta oskrbe, ki po programski kakor tudi arhitekturni zasnovi (z razporeditvijo prostorov) bolj ustreza željam in potrebam stanovalcev. Sistem naj bi zagotavljal dejavnosti primerno in vzdrževano infrastrukturo, sprejemljiv bivanjski standard in opremo, starosti in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, socialno pomoč in pomoč pri ohranjanju stikov, aktivnosti za ohranjanje sposobnosti in samostojnosti, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, strokovno zdravstveno nego in rehabilitacijo, dostopnost specializiranih storitev zdravljenja in zadostno število usposobljenih sodelavcev za nudenje storitev. V prihodnje domovi za starejše kot izvajalci institucionalnega varstva pričakujejo strokovno in poslovno avtonomijo, razpolaganje z vodstvenimi in upravljavskimi mehanizmi, priznavanje realnih stroškov poslovanja ter zadostne vire financiranja za izvajanje, razvoj in širjenje dejavnosti. Le z upoštevanjem osebnih navad in potreb stanovalcev, izboljšanjem bivalnega standarda stanovalcev, delovnih pogojev zaposlenih in kakovosti življenja stanovalcev bodo domovi za starejše lahko zadovoljili sedanje in privabili nove stanovalce.
Ključne besede: starostniki, institucionalno varstvo, dom starejših občanov, zdravstvena in socialna oskrba, potrebe starostnikov, zadovoljstvo starostnikov, koncept oskrbe
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 2951; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

5.
Nega in oskrba starostnikov na domu
Gregor Heiligstein, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili program storitev nege in pomoči starostnikom na domu, v katerem se prepletata zdravstvena nega in socialna oskrba, dopolnjena z drugimi profesionalnimi dejavnostmi, z namenom, da starostniki lahko čim dlje ostanejo v njihovem domačem okolju ter se čim kasneje odločijo za odhod v institucionalno varstvo. Organizacija takšnega programa se oblikuje v okviru centrov za pomoč na domu, ki skušajo zagotoviti čim višjo kakovost življenja v starosti in vključenost starejših v socialno okolje ter preprečevanje njihove socialne izoliranosti. Vzporedno s socialno oskrbo in pomočjo na domu mora potekati tudi zdravstvena nega in pomoč, ki se uresničuje preko patronažne službe, osebnega oz. družinskega zdravnika ter drugih potrebnih zdravstveno-terapevtskih storitev. Pri nudenju storitev tako zdravstvene kot socialne pomoči na domu je pomembno zadovoljstvo uporabnikov teh storitev, tako v smislu izbora kot kakovosti teh storitev. Povzeli smo poglede neodvisnih strokovnjakov, slovenske zakonodaje s tega področja, nacionalne strategije varstva starejših ter pisnih in elektronskih virov s področja pomoči starejšim na domu. Za empirični oz. raziskovalni del našega diplomskega dela smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela, s študijem in analizo strokovne in znanstvene literature ter elektronskih virov. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, v katerega smo vključili 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v oktobru 2012, izpolnilo pa jo je 25 naključno izbranih starostnikov, ki bivajo v domačem okolju ter koristijo storitve Centra za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejše osebe odločijo za pomoč na domu, ker ne morejo več skrbeti sami zase, želijo pa čim dlje kakovostno živeti v domačem okolju. Starostniki najpogosteje koristijo pomoč pri osebni higieni in urejanju ter gospodinjskih opravilih. Zelo so zadovoljni z izbranimi storitvami in njihovim načinom izvajanja, zato bodo še naprej koristili storitve Centra za pomoč na domu.
Ključne besede: starostniki, kakovostno življenje doma, pomoč na domu, zdravstvena nega, socialna oskrba.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 3574; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (775,75 KB)

6.
Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavodu
Stanka Vozlič, 2012, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Ključne besede: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1295; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
PRAVNI VIDIKI VARSTVA STAROSTNIKOV
Lea Mačkovšek Zorko, 2015, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo postaja vse starejše, ne le v Sloveniji, s problematiko staranja prebivalstva se države srečujejo povsod po svetu. Sodeč po raziskavah bo v Sloveniji leta 2060 kar ena tretjina ljudi starejših od 65 let, kar pa prinaša določene posledice na več področjih. Najpomembnejše je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postavlja se vprašanje, ali bo v državnem proračunu dovolj denarja za pokojnine, glede na visok odstotek upravičencev do pokojnine na eni strani in vse manjši odstotek zaposlenih na drugi. Pričakujemo lahko, da se bo višina starostne meje za upokojitev še višala, saj smo glede na druge evropske države sedaj še med tistimi z nižjo starostno mejo za upokojitev. Tako številčni skupini ljudi je seveda potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti, še posebej, ker gre za osebe, ki v mnogih primerih niso zmožne popolnoma skrbeti same zase oz. so odvisne od pomoči drugih. Velik odstotek starejših se počuti diskriminirane, družba jim daje občutek, da so odveč. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Država bo na tem področju zagotovo soočena z velikim izzivom, del naloge pa je tudi na družbi oz. na vsakem posamezniku, da pripomore k okolju, ki bo prijetno za vse starostne skupine.
Ključne besede: - gerontologija, - socialna izključenost, - pokojnine, - letni dodatek, - institucionalno varstvo, - diskriminacija starejših, - paliativna oskrba.
Objavljeno: 09.06.2015; Ogledov: 678; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (900,76 KB)

8.
Sistem financiranja javnih zavodov - domov za ostarele s sredstvi oskrbovancev
Andrej Hudi, 2016, magistrsko delo

Opis: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Ključne besede: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 787; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1005,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici