| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANALIZA KAKOVOSTI IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH TER UPORABNIKOV NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO ŽALEC
Mojca Cehner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana kakovost v socialnem varstvu. Socialno varstvene storitve spadajo med storitve, za katere je značilna usmerjenost v ljudi in zahtevajo visoko stopnjo soodvisnosti med izvajalcem in uporabnikom. V ta namen smo na Centru za socialno delo Žalec v času med 05.01.2009 in 15.03.2009 s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov izvedli raziskavo med zaposlenimi in uporabniki. V raziskavi za oceno zadovoljstva zaposlenih je sodelovalo 19 zaposlenih, medtem ko je na vprašalnike za ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov odgovarjalo 335 naključnih uporabnikov storitev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, katere so glavne karakteristike kakovosti, ki vplivajo na oceno, kakšne so želje zaposlenih in uporabnikov ter kje so potrebne izboljšave za dosego boljših rezultatov. Večina zaposlenih je dobro ocenila pogoje dela in organizacijo, izpostavili pa so potrebo po strokovnem usposabljanju. Uporabniki so v večini zadovoljni z delom strokovnih delavcev, želijo pa si boljšega sodelovanja med institucijami in zaposlenimi ter hitrejše reševanje zadev (postopkov). Na podlagi ugotovitev zadovoljstva zaposlenih in strank Centra za socialno delo Žalec smo podali smernice za izboljšanje. Zaposlenim je potrebno omogočiti dodatna izobraževanja ter celovito in sistematično urediti vodenje evidenc, s čimer bi razbremenili zaposlene. Uporabnikom je potrebno omogočiti lažji dostop do informacij, hkrati pa jim ponuditi prijazno in kakovostno storitev.
Ključne besede: management kakovosti, kakovost storitev, javni sektor, socialna organizacija, CAF, SERVQUAL, merjenje zadovoljstva
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2695; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
ORGANIZACIJA SOCIALNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV NA DOMU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Marija Plevel, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomskem delu obravnava problematiko socialne oskrbe in zdravstvene nege starostnikov na domu v Mestni občini Ljubljana. Avtorica si je v nalogi zadala cilj, da: preveri obseg mreže izvajalcev in njihovo ponudbo storitev socialne oskrbe in zdravstvene nege za bolne starostnike v Mestni občini Ljubljana, ki potrebujejo pomoč na domu; ugotovi zdravstveni status bolnih starostnikov, ki zaradi prezasedenosti domov za starejše ostajajo v domači oskrbi in negi; identificira probleme, ki se pojavljajo pri organizaciji formalne pomoči bolnim starostnikom na domu (v Mestni občini Ljubljana); prepozna prispevek neformalne mreže starostnika ter formalnih služb pomoči pri oskrbi in negi starostnika na domu. V svoji empirični raziskavi kvantitativne narave se avtorica omeji na proučevanje celotne populacije tistih upravičencev do storitve institucionalnega varstva starejših, ki se na dan 30.5.2010 nahajajo na čakalni listi za sprejem na negovalni oddelek Zavoda župnije Trnovo Karitas, Doma Janeza Krstnika, imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, in pri katerih je iz prijavne dokumentacije razvidno, da potrebujejo t. i. oskrbo III/A oz. oskrbo III/B.
Ključne besede: stari, socialna oskrba na domu, zdravstvena nega na domu, organizacija, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 2569; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (1016,09 KB)

4.
5.
6.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2162; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici