Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Pojav pandemije COVID-19 je za seboj prinesel številne negativne posledice, med drugim tudi precej ogrozil duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah, ki so med najbolj izpostavljenimi. Duševno zdravje predstavlja eno ključnih komponent zdravja na splošno. Namen naše raziskave je bil preučiti učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah ter preveriti povezavo psihološke prožnosti in socialne opore s psihološkimi simptomi. Vzorec je zajemal 154 zaposlenih v zdravstvenih institucijah po Sloveniji. Merska baterija je vsebovala štiri merske instrumente (DASS-21, WHO (5), CD-RISC in SSQ-6). Rezultati so pokazali, da v času pandemije COVID-19 pri zaposlenih v zdravstvenih institucijah prihaja do povečane prisotnosti simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki pa se prav tako kot doživljanje blagostanja med spoloma ne razlikujejo pomembno. Strah pred okužbo in obseg dela sta se izkazala za pomembna napovednika depresivnosti, anksioznosti, stresa in blagostanja zaposlenih v zdravstvenih institucijah v času pandemije COVID-19, medtem ko stik z okuženimi pacienti ne predstavlja dejavnika tveganja. Psihološka prožnost se pomembno negativno povezuje z depresivnostjo, anksioznostjo in stresom ter pozitivno z blagostanjem, socialna opora pa le delno. Doživljanje blagostanja s simptomi depresivnosti, anksioznosti in stresa močno negativno korelira.
Ključne besede: pandemija COVID-19, zaposleni v zdravstvenih institucijah, duševno zdravje, psihološka prožnost, socialna opora
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 532; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2020; Ogledov: 1045; Prenosov: 222
Celotno besedilo (789,16 KB)

Opis: Čas študija pomeni za mlade priložnost, da raziščejo svoje potenciale, se razvijejo v učinkovite in kompetentne posameznike, da bodo kos oviram, ki jih čakajo v prihodnosti. Izkušnja bivanja v tujini mladim ponudi, da zapustijo svoje območje varnosti in se odločijo za korak, ki jim pripomore k večji avtonomiji in boljšemu spoznavanju sebe ter svojih kapacitet za spoprijemanje z ovirami. Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali izkušnja bivanja v tujini oziroma njena odsotnost vodi v razlike med študenti v stopnjah stresa, anksioznosti, samoučinkovitosti ter načinov soočanja s stresom in kako se s temi konstrukti povezuje socialna opora. V raziskavo je bilo vključenih 278 udeležencev, od tega 193 žensk (69 %) in 85 moških (31 %), starih med 22 in 27 let. Povprečna starost udeležencev je bila 25 let. 37 % posameznikov je bilo takšnih, ki so v času študija v tujini bivali vsaj šest mesecev. Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, nižje stopnje anksioznosti in višje stopnje samoučinkovitosti kot njihovi vrstniki, ki te izkušnje nimajo. Posamezniki teh dveh skupin pa se med seboj ne razlikujejo v stopnji zaznanega stresa. Socialna opora negativno napoveduje stopnjo stresa in anskioznosti, pozitivno pa napoveduje samoučinkovitosti. Posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, večkrat uporabljajo načine soočanja s stresom, usmerjene na problem, kot tisti, ki te izkušnje nimajo. Prav tako so naši rezultati pokazali, da načini soočanja s stresom, usmerjeni na problem, napovedujejo stopnjo samoučinkovitosti. Z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da med posamezniki, ki imajo izkušnjo bivanja v tujini, ter tistimi, ki je nimajo, ni razlik v stopnji socialne opore. Ugotovili smo tudi, da posamezniki, ki so bivali v tujini vsaj šest mesecev v času študija, v splošnem pogosto uporabljajo načine soočanja s stresom, vezane na izogibanje.
Ključne besede: študenti, izkušnja bivanja v tujini, stres, anskioznost, samoučinkovitost, socialna opora, načini soočanja s stresom.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 789; Prenosov: 238
Celotno besedilo (741,12 KB)

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili materinstvo, predstavili družbeno opredeljene standarde dobrega materinstva in kaj se v zvezi z le-tem pričakuje od slovenskih mater. V nadaljevanju smo opredelili bloge in predstavili njihov zgodovinski pregled. Osredotočili smo se na mami bloge, jih opredelili, predstavili njihovo vsebino, predstavili mami bloge kot vidik socialne opore in kot možnost za preoblikovanje pojmovanja materinstva. Na koncu smo predstavili tudi komercialni vidik mami blogov. Namen naše naloge je bil predstaviti mami bloge v Sloveniji. Pri tem nas je zanimalo, kakšna populacija ustvarja mami bloge. Poleg tega nas je predvsem zanimalo, o katerih temah pišejo na svojih blogih in katere so tiste teme, ki so zastopane v največji meri. Zanimalo nas je, na kakšen način matere opisujejo svoje materinstvo. Proučevali smo tudi, v kolikšni meri so zastopane sponzorirane vsebine in katere vrste so izdelki oz. storitve, ki so sponzorirane v največji meri. Podatke za analizo smo pridobili s pomočjo kvalitativne in kvantitativne analize vsebine 40 mami blogov. Rezultati kvalitativne in kvantitativne analize so pokazali, da so na slovenskih blogih prisotne vsebine o družinskem življenju, čustvih, nasvetih, gospodinjskih opravilih, izkušnjah mater, izletih in potovanjih ter vsebine, ki so sponzorirane. V največji meri so prisotne vsebine, v katerih matere oglašujejo različne izdelke oz. storitve, opisujejo dogodke iz svojega vsakdanjega življenja, pojavljajo se zapisi, polni pozitivnih čustev, ter številni nasveti za bralce in priznanja, da je družinsko življenje z otroki pestro. V svojih zapisih matere prikazujejo realno družinsko življenje. Sponzorirane vsebine so prisotne na 40 % vseh analiziranih blogih, kar jih uvršča v vrh objavljenih vsebin.
Ključne besede: blogi, mami blogi, socialna opora, dobra mati, sponzorirane vsebine
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 732; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,30 MB)