SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski policiji
David Smolej, 2016, doktorska disertacija

Opis: Delovna zavzetost je nov koncept upravljanja s človeškimi viri, na katerega gledamo s številnih organizacijskih vidikov. Obravnavamo jo tudi skozi zadovoljstvo zaposlenega, organizacijsko vedenje in motivacijo, kot tudi čustveno, intelektualno in kognitivno predanost organizaciji. Poznamo tri stopnje delovne zavzetosti. Zaposleni so lahko zavzeti, nezavzeti ali aktivno nezavzeti pri svojem delu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je večina zaposlenih v različnih tipih organizacij nezavzetih za delo. To so zaposleni, ki naredijo tisto, kar morajo, dela pa ne opravljajo energično in s strastjo, kar je značilno za zavzete zaposlene. Nezavzeti zaposleni v svoje delo vlagajo čas, ki pa ga na delovnem mestu ne preživijo kognitivno in s čustveno predanostjo. Ugotavljanje delovne zavzetosti v organizaciji je pomembno zaradi napovedi dobička in uspešnosti organizacije v prihodnosti. Policija sicer ni organizacija, ki bi stremela k dobičku, vendar je delovna zavzetost zaposlenih v policiji pomembna zaradi zagotavljanja notranje varnosti v državi. Ko govorimo o zaposlenih v slovenski policiji, je njihova delovna zavzetost toliko bolj pomembna, saj kot del Schengenskega območja zagotavljajo varnost tudi v Evropski uniji. Zaradi pomembnosti tega vprašanja smo opravili raziskavo med 739 policisti v Sloveniji, s katerim smo v prvi fazi ugotavljali stanje delovne zavzetosti, v nadaljevanju pa razvili model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski Policiji. Delovno zavzetost smo merili z Gallupovim vprašalnikom Q12 in jo v nadaljevanju pojasnjevali z dvema faktorjema: Skrb za razvoj zaposlenega in Pogoji za učinkovito delo. Ugotovili smo, da na Skrb za razvoj zaposlenega statistično značilno in pozitivno vpliva Socialna opora nadrejenih, samoučinkovitost v obliki Posrednih izkušenj, Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj. Statistično značilen in negativen vpliv pa imajo Cinizem do nadrejenih, Cinizem do skupnosti in Socialno spodkopavanje nadrejenih v javnosti. Za drugi faktor Pogoji za učinkovito delo, s katerim smo prav tako pojasnjevali delovno zavzetost, smo ugotovili, da statistično značilno in pozitivno vpliva samoučinkovitost v obliki Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj, statistično značilen in negativen vpliv pa imata Cinizem do nadrejenih in Normativni cinizem. Glede na te in druge ugotovitve smo podali določene predloge za prakso. Na področju vodenja priporočamo vzpostavitev večje interakcije med policisti in njihovimi vodji. Izogibati se je treba načinu vodenja v obliki socialnega spodkopavanja. Na področju delovno pravnih zadev priporočamo ureditev statusa policistom, ki so zaposleni za določen čas, in policistom, ki opravljajo zahtevnejša dela v nižjih nazivih, kot jih določa sistemizacija delovnih mest. Prav tako svetujemo zaposlovanje policistov, ki imajo dejansko bivališče bližje delovnemu mestu. Zaradi Cinizma do pravne države priporočamo vzpostavitev sistema medsebojnega obveščanja policije, tožilstva in sodišča. Svetujemo pa tudi vzpostavitev kariernega sistema, ki bo služil trajnostnemu razvoju policije. Iz operativnega vidika je treba vzpostaviti profesionalizacijo policije tako, da se bo čim več policistov ukvarjalo z ozkim področjem dela. Prav tako svetujemo boljše vključevanje policistk v skupnost in večje zagotavljanje čustvene opore policistom v stresnih situacijah. Predlagamo tudi nadaljevanje procesa zvišanja ravni izobrazbe policistov ter zagotavljanje specialističnega usposabljanja in okrepitev mentorstva mlajšim policistom.
Ključne besede: policija, policisti, zaposleni, delovna zavzetost, samoučinkovitost, cinizem, spodkopavanje, socialna opora, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 216
.pdf Polno besedilo (5,57 MB)

2.
Učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo in socialna opora kot zaščitni dejavnik stresa
Tina Ažman, 2017, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, ali učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo ter socialna opora sodelavcev in nadrejenih predstavljajo zaščitne dejavnike doživljanja stresa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stres, posebej pa smo se osredotočili na stres pri učiteljih, na model zahtev in virov. Opredelili smo nekaj zaščitnih dejavnikov, ki predstavljajo vir za lažje spoprijemanje s stresom: učiteljeva samoučinkovitost, socialna opora sodelavcev in nadrejenih ter čustveno delo učiteljev. Zanimala nas je tudi njihova povezava z doživljanjem stresa. V empiričnem delu magistrskega dela smo aplicirali in vrednotili vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec, oziroma 156 učiteljev na osnovne šole Savinjsko-šaleške regije. V kvantitativni analizi smo uporabili osnovno opisno statistiko, koeficiente korelacije in multiplo regresijsko analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo učitelji dobra prepričanja o samoučinkovitosti in da občasno pri svojem delu opravljajo čustveno delo. Z oporo sodelavcev in nadrejenih so zadovoljni, čeprav redko doživljajo stres. Izkazalo se je, da ima od vseh dejavnikov, vključenih v raziskavo, najpomembnejšo vrednost napovedovanja stresa samoučinkovitost. Učitelji z višjo stopnjo samoučinkovitosti so poročali o manj pogostem doživljanju stresa kot tisti z nižjo.
Ključne besede: stres, samoučinkovitost, socialna opora, čustveno delo
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 196; Prenosov: 59
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

3.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Ključne besede: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici