1. Vpliv družinskih odnosov in socialne opore družine na samovrednotenje otrok : magistrsko deloTamara Zelenik, 2025, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako družinski odnosi in socialna opora družine vplivajo na samovrednotenje otrok v odraslosti. V teoretičnem delu smo opredelili socialne odnose, pomen medosebnih odnosov za razvoj posameznika ter termine socialna opora in njene oblike, samopodoba in samovrednotenje, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na družinske odnose, ki smo jih proučevali na dveh ravneh, in sicer nas je zanimal odnos med otroki in starši ter odnos med partnerjema. To smo kasneje primerjali s socialno oporo, ki so je od družine deležni otroci, in njihovim samovrednotenjem. V empiričnem delu smo prikazali rezultate kvantitativne anketne raziskave. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so destruktivni odnosi med starši in otroki v primarni družini v negativni korelaciji s socialno oporo in samovrednotenjem otrok v odraslosti. Negativna korelacija prav tako obstaja med destruktivnimi partnerskimi odnosi in socialno oporo ter samovrednotenjem otrok. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v samovrednotenju anketirancev glede na spol, in sicer je bilo za osebe ženskega spola značilno višje samovrednotenje kot za osebe moškega spola. Med socialno oporo družine in samovrednotenjem otrok v odraslosti smo dokazali pozitivno korelacijo.
Ključne besede: družinski odnosi, partnerski odnosi, socialna opora družine, samovrednotenje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Odnos med menstrualnimi simptomi zaposlenih in absentizmom ter prezentizmom : magistrsko deloPia Pezdiček, 2024, magistrsko delo Opis: Čeprav je menstrualna izkušnja naravna in vsakdanja, je le malo znanega o njenem pomenu za poklicno življenje zaposlenih oseb, ki menstruirajo. Resni menstrualni simptomi lahko imajo posledice, vidne v absentizmu (tj. delovni odsotnosti), prezentizmu (tj. prisotnosti na delu kljub ovirajočim simptomom z znižano učinkovitostjo) ter splošnih izgubah delovne učinkovitosti zaposlenega. Namen magistrskega dela je preučiti odnos med menstrualnimi simptomi in absentizmom ter prezentizmom zaradi menstruacije v slovenskem prostoru. Za celovitejše razumevanje tematike smo raziskali tudi dodatne konstrukte (npr. prepričanja o menstruaciji in socialno oporo). Sodelovalo je 144 polnoletnih oseb, ki menstruirajo in opravljajo vsaj polovični delovnik. Izpolnjevale so demografska vprašanja ter posamezna vprašanja o menstruaciji, Vprašalnik o simptomih, povezanih z menstruacijo (MRSQ), Vprašalnik prepričanj o menstruaciji in stališč do menstruacije (BATM), Stanfordsko lestvico prezentizma (SPS-6), Vprašalnik delovnih zahtev in virov (JCQ) ter vprašanji o absentizmu in prezentizmu iz Vprašalnika stroškov produktivnosti (iPCQ). Podatke smo analizirali s Pearsonovimi in Spearmanovimi korelacijskimi koeficienti, bivariatno linearno regresijo ter moderacijo. Ugotovili smo statistično pomembno pozitivno povezavo intenzivnosti menstrualnih simptomov in prezentizma zaradi menstruacije. Odkrili smo tudi statistično pomembno negativno povezanost stopnje izobrazbe in absentizma. Podobno smo zaključili za splošno oporo in oporo nadrejenega ter prezentizem. Neznatna pozitivna povezava prepričanj o skrivanju menstruacije in prezentizma poudarja potrebo po intervencijah na moško kot tudi žensko dominantnih področjih dela. Predpostavk o pomenu dela na daljavo ter moderacijskih učinkih menstrualne diagnoze in socialne opore pri prezentizmu nismo potrdili. Naknadno smo ugotovili še, da sta splošna intenzivnost simptomov in intenzivnost menstrualnih bolečin statistično pomembna napovednika prezentizma. Izsledke smo interpretirali ter izpostavili prednosti, pomanjkljivosti raziskave in možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: menstrualni simptomi, absentizem, prezentizem, socialna opora, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,05 MB) |
3. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskavaJana Verdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja.
Ključne besede: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. Vloga socialne opore pri osebah, odvisnih od alkohola : magistrsko deloBarbara Trobentar, 2024, magistrsko delo Opis: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,67 MB) |
5. Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko deloAsja Flamiš, 2024, magistrsko delo Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,35 MB) |
6. Psihološka rezilientnost: vloga preteklih stresnih izkušenj, socialne opore in mesta nadzoraMonika Dimitrova, 2024, magistrsko delo Opis: Psihološka rezilientnost predstavlja ključno lastnost, ki omogoča posameznikom, da se uspešno prilagodijo in premagajo življenjske izzive ter stresne situacije. Zmožnost razvijanja in krepitve psihološke rezilientnosti posameznikom omogoča, da se učinkovito spoprijemajo z vsakodnevnimi težavami, in sicer od manjših stresorjev do resnih življenjskih izzivov, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo in kakovost življenja. V tem magistrskem delu smo raziskali povezanost psihološke rezilientnosti s socialno oporo (emocionalna, instrumentalna opora, potreba po opori in iskanje opore), z mestom nadzora (notranje mesto nadzora in dve dimenziji zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) in s preteklimi stresnimi izkušnjami. Preverjali smo napovedno moč vseh spremenljivk za psihološko rezilientnost ter morebitno moderatorsko vlogo štirih oblik socialne opore, notranjega mesta nadzora in dveh dimenzij zunanjega mesta nadzora na odnos med preteklimi stresnimi izkušnjami in psihološko rezilientnostjo. V raziskavo smo vključili 368 slovenskih študentov, od teh je bilo 66,6 % žensk. Večji delež študentov je prihajal z Univerze v Ljubljani (48,4 %) in Univerze v Mariboru (38 %). V kvantitativni študiji smo uporabili naslednje vprašalnike: CD-RISC 10, BSSS, Levensonovo lestvico mesta nadzora ter spremenjeno in dopolnjeno verzijo vprašalnika Holmes-Rahe za merjenje preteklih stresnih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je psihološka rezilientnost pozitivno povezana z emocionalno oporo in notranjim mestom nadzora, medtem ko jo pozitivno napoveduje le notranje mesto nadzora. Psihološka rezilientnost je negativno povezana s potrebo po opori, z obema dimenzijama zunanjega mesta nadzora (»vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) ter s preteklimi stresnimi izkušnjami. Od teh potreba po opori, dimenzija »vplivni drugi« in pretekle stresne izkušnje negativno napovedujejo rezilientnost študentov. Moderatorska analiza je pokazala, da je od vseh spremenljivk le dimenzija zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« pomemben moderator negativne linearne povezave med preteklimi stresnimi izkušnjami in rezilientnostjo. Dobljeni rezultati so delno v skladu s prejšnjimi raziskavami, v diskusiji pa so predstavljene možne razlage za to, kot tudi pomanjkljivosti, uporabna vrednost in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: psihološka rezilientnost, socialna opora, mesto nadzora, stres
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 256; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,23 MB) |
7. Povezanost dimenzij velikih pet faktorjev osebnosti in socialne opore z razvojem poporodne depresije : magistrsko deloKatja Frumen Roj, 2024, magistrsko delo Opis: Poporodna depresija je ena največjih težav, s katero se matere srečujejo po rojstvu otroka. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako so osebnostne lastnosti in socialna opora povezani z nastankom simptomov poporodne depresije. Predvidevali smo, da se bosta nevroticizem in ekstravertnost statistično pomembno povezovala s poporodno depresijo, med tem ko se ostale osebnostne lastnosti ne bodo. Hkrati smo predvidevali, da bosta tako socialna opora kot opora partnerja negativno povezani s poporodno depresijo. Zanimalo nas je tudi, katere osebnostne lastnosti so napovedniki poporodne depresije.
Raziskava je potekala na vzorcu 119 novih mater v Sloveniji. Naši rezultati so pokazali, da obstaja močna pozitivna povezava med nevroticizmom in poporodno depresijo. Socialna opora in opora partnerja pa negativno korelirata s poporodno depresijo. Hkrati je naša analiza pokazala, da so osebnostne lastnosti v splošnem pojasnile 64,5% variance poporodne depresije, največji prispevek pri tem je imela lastnost nevroticizma.
Delež pojasnjene variance se je še dodatno izboljšal, ko smo dodali spremenljivki socialne opore (splošna socialna opora in opora partnerja), in sicer na 66,2%.
Ugotovitve te raziskave potrjujejo naša predvidevanja, da določene osebnostne lastnosti (predvsem nevroticizem) in pomanjkanje socialne opore pomembno prispevajo k razvoju simptomov poporodne depresije. Naše ugotovitve tako prispevajo k boljšemu razumevanju razvoja simptomov poporodne depresije in lahko služijo kot osnova za razvoj psihosocialnih in izobraževalnih intervencij.
Ključne besede: poporodna depresija, socialna opora, velikih pet faktorjev osebnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 60
Celotno besedilo (629,97 KB) |
8. The role of online social support in patients undergoing infertility treatment : a comparison of pregnant and non-pregnant membersVanja Erčulj, Aleš Žiberna, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The role of social support in the online setting is explored in this study. For this purpose, the posts of infertility treatment patients participating in an infertility treatment online support group between 2002 and 2016 were retrieved. Members who contributed at least 100 words were divided into two groups according to the treatment outcome they reported (pregnancy). The association between the length of group membership, type of support provided, intensity of interaction, active support seeking, overall sentiment and the amount of sadness, anxiety and anger words and the treatment outcome was examined. The findings suggest that online social, in particular emotional, support acts as a buffer between the stressor and the treatment outcome. The expression of anger and initiating of communication by new members diminish this relationship.
Ključne besede: spletne podporne skupine, psihološka opora, socialna opora, neplodnost, zdravljenje, pacienti, analize
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 26
Celotno besedilo (682,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, magistrsko delo Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko deloSanja Zupančič, 2023, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 163
Celotno besedilo (8,53 MB) |
