| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev
Nikita Adamič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko delo
Mojca Jeromel, 2022, magistrsko delo

Opis: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 338; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Vloga psihološke prožnosti in socialne opore pri učinku pandemije covid-19 na duševno zdravje in blagostanje zaposlenih v zdravstvenih institucijah
Tadeja Subašič, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojav pandemije COVID-19 je za seboj prinesel številne negativne posledice, med drugim tudi precej ogrozil duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah, ki so med najbolj izpostavljenimi. Duševno zdravje predstavlja eno ključnih komponent zdravja na splošno. Namen naše raziskave je bil preučiti učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah ter preveriti povezavo psihološke prožnosti in socialne opore s psihološkimi simptomi. Vzorec je zajemal 154 zaposlenih v zdravstvenih institucijah po Sloveniji. Merska baterija je vsebovala štiri merske instrumente (DASS-21, WHO (5), CD-RISC in SSQ-6). Rezultati so pokazali, da v času pandemije COVID-19 pri zaposlenih v zdravstvenih institucijah prihaja do povečane prisotnosti simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki pa se prav tako kot doživljanje blagostanja med spoloma ne razlikujejo pomembno. Strah pred okužbo in obseg dela sta se izkazala za pomembna napovednika depresivnosti, anksioznosti, stresa in blagostanja zaposlenih v zdravstvenih institucijah v času pandemije COVID-19, medtem ko stik z okuženimi pacienti ne predstavlja dejavnika tveganja. Psihološka prožnost se pomembno negativno povezuje z depresivnostjo, anksioznostjo in stresom ter pozitivno z blagostanjem, socialna opora pa le delno. Doživljanje blagostanja s simptomi depresivnosti, anksioznosti in stresa močno negativno korelira.
Ključne besede: pandemija COVID-19, zaposleni v zdravstvenih institucijah, duševno zdravje, psihološka prožnost, socialna opora
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 532; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Vloga izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebah
Nuša Kramberger, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebah. Izpostavili smo štiri pomembne pokazatelje duševnega zdravja ob izgubi bližnjega, in sicer posttravmatsko rast, posttravmatsko stresno motnjo, nadaljujoči se odnos s pokojnikom in socialno oporo ob izgubi. V ta namen smo uporabili vprašalnik nadaljevanja vezi s pokojnikom in lestvico nadaljevanja vezi (lestvici internaliziranega in eksternaliziranega nadaljujočega se odnosa), vprašalnik posttravmatske stresne motnje, vprašalnik posttravmatske rasti in vprašalnik socialne opore. Rezultati študije so pokazali, da posttravmatsko rast žalujočega najbolje napoveduje internaliziran nadaljujoči se odnos. Posttravmatska stresna motnja se statistično pomembno povezuje z eksternaliziranim nadaljujočim se odnosom, posttravmatska rast pa z internaliziranim nadaljujočim se odnosom s pokojnikom. Kljub temu da simptomi posttravmatske stresne motnje s časom rahlo upadajo, negativne povezanosti teh dveh konstruktov nismo pokazali. Izkazalo se je, da žalujoči, ki so izgubili bližnjega zaradi nasilne smrti (samomora), doživljajo več simptomov posttravmatske stresne motnje kot žalujoči ob nenasilni izgubi. V nasprotju s pričakovanji pa se je pokazalo, da se pričakovana smrt statistično pomembno povezuje z posttravmatsko rastjo. Skupno ti rezultati implicirajo, da lahko žalovanje vodi v posttravmatsko rast ali v zapletene postopke žalovanja.
Ključne besede: nadaljujoči se odnos, posttravmatska rast, posttravmatska stresna motnja, socialna opora, žalujoči
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 581; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (978,70 KB)

5.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2020; Ogledov: 1045; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

6.
Tradicionalna in spletna viktimizacija v obdobju mladostništva: primerjava različnih profilov žrtev
Anja Kališnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot izpostavljenost učenca negativnim dejanjem enega ali več vrstnikov, pri čemer je to dejanje namerno, se ponavlja in traja daljše časovno obdobje. Z razvojem tehnologije se je pojavila nova oblika medvrstniškega nasilja, ki se odvija na spletu in prinaša nove izzive pri preprečevanju ter soočanju s posledicami. Iz pretekle literature je razvidno, da imajo tako tradicionalne kot tudi spletne žrtve v primerjavi z neudeleženimi večje težave na področju psihosocialnega delovanja, največje težave pa lahko pričakujemo pri dvojnih žrtvah. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razlike med skupinami udeležencev glede na njihove demografske in psihosocialne značilnosti ter značilnosti vedenja na spletu. Končni vzorec je zajemal 1980 učencev višjih razredov osnovne in srednje šole, ki prihajajo z 20 osnovnih in srednjih šol. Učenci so stari med 13 in 22 let. Glede na stopnjo viktimizacije in nasilnega vedenja so bili razvrščeni v štiri skupine: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve in neudeleženi. Rezultati so pokazali, da se med tradicionalne in spletne žrtve uvršča več deklet kot fantov, a razlika ni statistično značilna. Med spletne žrtve se uvršča več srednješolcev kot osnovnošolcev. Spletne in tradicionalne žrtve poročajo o nižji stopnji splošne in socialne samopodobe ter zaznane opore in o višji stopnji osamljenosti, višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij ter pogostejši uporabi Snapchata v primerjavi z neudeleženimi. Spletne žrtve nekoliko presenetljivo poročajo o najvišji stopnji samozaznane priljubljenosti, tradicionalne pa o najnižji. Če primerjamo tradicionalne in spletne žrtve lahko vidimo, da spletne žrtve poročajo o nekoliko boljšem psihosocialnem delovanju, hkrati pa o višjem času aktivne uporabe socialnih omrežij in pogostejši uporabi Snapchata. Dvojne žrtve poročajo o najvišji stopnji osamljenosti in najvišjem času aktivne uporabe socialnih omrežij, ki je primerljiva s stopnjo, o kateri poročajo tradicionalne žrtve. Poleg tega poročajo o podobni stopnji splošne in socialne samopodobe, opore ter samozaznane priljubljenosti kot tradicionalne žrtve.
Ključne besede: tradicionalne žrtve, spletne žrtve, dvojne žrtve, neudeleženi, spol, starost, splošna in socialna samopodoba, opora, samozaznana priljubljenost, osamljenost, čas na socialnih omrežjih, uporaba Snapchata.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 874; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (986,78 KB)

7.
Anksioznost, stres, samoučinkovitost in socialna opora študentov v povezavi z izkušnjo bivanja v tujini
Anja Kragolnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Čas študija pomeni za mlade priložnost, da raziščejo svoje potenciale, se razvijejo v učinkovite in kompetentne posameznike, da bodo kos oviram, ki jih čakajo v prihodnosti. Izkušnja bivanja v tujini mladim ponudi, da zapustijo svoje območje varnosti in se odločijo za korak, ki jim pripomore k večji avtonomiji in boljšemu spoznavanju sebe ter svojih kapacitet za spoprijemanje z ovirami. Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali izkušnja bivanja v tujini oziroma njena odsotnost vodi v razlike med študenti v stopnjah stresa, anksioznosti, samoučinkovitosti ter načinov soočanja s stresom in kako se s temi konstrukti povezuje socialna opora. V raziskavo je bilo vključenih 278 udeležencev, od tega 193 žensk (69 %) in 85 moških (31 %), starih med 22 in 27 let. Povprečna starost udeležencev je bila 25 let. 37 % posameznikov je bilo takšnih, ki so v času študija v tujini bivali vsaj šest mesecev. Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, nižje stopnje anksioznosti in višje stopnje samoučinkovitosti kot njihovi vrstniki, ki te izkušnje nimajo. Posamezniki teh dveh skupin pa se med seboj ne razlikujejo v stopnji zaznanega stresa. Socialna opora negativno napoveduje stopnjo stresa in anskioznosti, pozitivno pa napoveduje samoučinkovitosti. Posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, večkrat uporabljajo načine soočanja s stresom, usmerjene na problem, kot tisti, ki te izkušnje nimajo. Prav tako so naši rezultati pokazali, da načini soočanja s stresom, usmerjeni na problem, napovedujejo stopnjo samoučinkovitosti. Z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da med posamezniki, ki imajo izkušnjo bivanja v tujini, ter tistimi, ki je nimajo, ni razlik v stopnji socialne opore. Ugotovili smo tudi, da posamezniki, ki so bivali v tujini vsaj šest mesecev v času študija, v splošnem pogosto uporabljajo načine soočanja s stresom, vezane na izogibanje.
Ključne besede: študenti, izkušnja bivanja v tujini, stres, anskioznost, samoučinkovitost, socialna opora, načini soočanja s stresom.
Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 789; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (741,12 KB)

8.
Povezava zaznane socialne opore z anksioznostjo in perfekcionizmom pri študentih
Petra Žula, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava povezanost med zaznano socialno oporo s strani družine, prijateljev in pomembnih drugih, anksioznostjo kot potezo in prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. V raziskavi je sodelovalo 353 udeležencev (študentov), od tega 202 ženski in 151 moških. Podatke smo pridobili s pomočjo večdimenzionalne lestvice socialne opore, lestvice anksioznosti STAI in Frostove lestvice perfekcionizma. Analiza rezultatov na slovenskem vzorcu študentov je pokazala statistično značilno in negativno povezanost med zaznano socialno oporo in neprilagojenimi dimezijami perfekcionizma, zaznano socialno oporo družine in prijateljev ter anksioznostjo, prav tako med anksioznostjo in prilagojeno dimenzijo perfekcionizma organiziranost ter med zaznano socialno oporo družine in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Statistično značilna in pozitivna povezanost se je pokazala med prilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in zaznano socialno oporo družine ter anksioznostjo in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma. Na slovenskem vzorcu študentov smo preverjali tudi razlike med spoloma pri vseh treh spremenljivkah. Rezultati so pokazali, da študentke poročajo o višji ravni zaznane socialne opore in višji izraženosti prilagojene dimenzije perfekcionizma organiziranost, medtem ko študentje poročajo v višji izraznosti neprilagojenih dimenzij perfekcionizma. Rezultati kažejo na pomembnost ozaveščanja in poznavanja odnosa konstruktov zaznane socialne opore, anksioznosti in perfekcionizma med seboj.
Ključne besede: zaznana socialna opora, anksioznost, perfekcionizem, študenti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1179; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (910,72 KB)

9.
Analiza mami blogov v Sloveniji
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili materinstvo, predstavili družbeno opredeljene standarde dobrega materinstva in kaj se v zvezi z le-tem pričakuje od slovenskih mater. V nadaljevanju smo opredelili bloge in predstavili njihov zgodovinski pregled. Osredotočili smo se na mami bloge, jih opredelili, predstavili njihovo vsebino, predstavili mami bloge kot vidik socialne opore in kot možnost za preoblikovanje pojmovanja materinstva. Na koncu smo predstavili tudi komercialni vidik mami blogov. Namen naše naloge je bil predstaviti mami bloge v Sloveniji. Pri tem nas je zanimalo, kakšna populacija ustvarja mami bloge. Poleg tega nas je predvsem zanimalo, o katerih temah pišejo na svojih blogih in katere so tiste teme, ki so zastopane v največji meri. Zanimalo nas je, na kakšen način matere opisujejo svoje materinstvo. Proučevali smo tudi, v kolikšni meri so zastopane sponzorirane vsebine in katere vrste so izdelki oz. storitve, ki so sponzorirane v največji meri. Podatke za analizo smo pridobili s pomočjo kvalitativne in kvantitativne analize vsebine 40 mami blogov. Rezultati kvalitativne in kvantitativne analize so pokazali, da so na slovenskih blogih prisotne vsebine o družinskem življenju, čustvih, nasvetih, gospodinjskih opravilih, izkušnjah mater, izletih in potovanjih ter vsebine, ki so sponzorirane. V največji meri so prisotne vsebine, v katerih matere oglašujejo različne izdelke oz. storitve, opisujejo dogodke iz svojega vsakdanjega življenja, pojavljajo se zapisi, polni pozitivnih čustev, ter številni nasveti za bralce in priznanja, da je družinsko življenje z otroki pestro. V svojih zapisih matere prikazujejo realno družinsko življenje. Sponzorirane vsebine so prisotne na 40 % vseh analiziranih blogih, kar jih uvršča v vrh objavljenih vsebin.
Ključne besede: blogi, mami blogi, socialna opora, dobra mati, sponzorirane vsebine
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 732; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne opore
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 788; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici