SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
NIŽANJE KOMUNIKACIJSKIH PREGRAD S POMOČJO MOBILNIH SOCIALNIH OMREŽIJ
Igor Pernek, 2009, diplomsko delo

Opis: Porast števila socialnih omrežij nakazuje, da lahko tehnologija služi kot sredstvo za vzpodbujanje socialne interakcije. Ob množici spletnih socialnih omrežij so se v zadnjih letih začele pojavljati tudi mobilne različice, ki z vseprisotnostjo mobilnih naprav omogočajo fleksibilnejšo izrabo tehnologije za socializacijska opravila. V okviru te raziskave smo se posvetili nižanju komunikacijskih pregrad v okoljih, kjer je fizičen stik med subjekti še zmeraj prisoten. Razvili smo SocioNet, prototip mobilnega socialnega omrežja, ki omogoča iskanje optimalnih komunikacijskih partnerjev v urbanih središčih. V skladu z aktualnimi trendi mobilnih aplikacij, ki že v letu 2009 nakazujejo izenačenje mobilnih dostopov do interneta s stacionarnimi, do leta 2020 pa napovedujejo dominanco mobilnih dostopov do medmrežja, smo SocioNet razvili kot platformo, ki omogoča uporabo različnih načinov brezžične in IP komunikacije. Preučili smo obstoječa mobilna in stacionarna socialna omrežja, njihove zmogljivosti, monetizacijski potencial, arhitekture, uporabniške vmesnike in skrb za varnost ter zasebnost. Ob pregledu obstoječih socialnih omrežij smo ugotovili, da so različna socialna omrežja skozi zgodovino ponujala nabor podobnih zmogljivosti. Tako le-te niso predstavljale ključnega dejavnika uspeha, temveč zgolj dopolnitev k izredno pomembni časovni umestitvi. Friendster, ki velja za eno iz med največjih razočaranj na področju socialnih omrežij, je namreč ponujal zelo podoben nabor zmogljivosti kot dandanes izredno aktualen Facebook. Ob omrežjih, ki so uspela s pridom izrabiti ugodno časovno umestitev, je preboj uspel še nekaterim domensko usmerjenim omrežjem, med drugimi omrežju LinkedIn, ki omogoča vzdrževanje poslovnih kontaktov. Pomembna aspekta socialnih omrežij sta prav gotovo zasebnost in zaupanje v omrežje samo. Slednje je posebej pomembno v mobilnih socialnih omrežjih, kjer vseprisotnost mobilnih naprav omogoča pridobivanje različnih osebnih podatkov, ki lahko ob nepravilni uporabi predstavljajo vir najrazličnejših zlorab in kraj identitete. Analiza zasebnosti mobilnih socialnih omrežij je pokazala, da obstoječa mobilna omrežja slabo skrbijo za uporabnikov nadzor nad lastnimi osebnimi podatki, prav tako pa ponujajo skope povratne informacije o uporabi in obdelavi uporabnikovih osebnih podatkov. Skrb za zasebnost podatkov v mobilnih socialnih omrežjih je tesno povezana z arhitekturo omrežja. Dandanes se v mobilnih omrežjih najpogosteje uporabljata:  P2P arhitektura in  arhitektura oserednjega strežnika. Tako ena kot druga ponujata različne prednosti in slabosti. Medtem ko uporaba arhitekture osrednjega strežnika drastično niža stopnjo zaupanja v omrežje na eni strani (množica osebnih podatkov je namreč centralizirana na osrednjem strežniku) ter izboljšuje prepustnost in hitrost omrežja na drugi, so efekti P2P arhitekture skorajda diametralno nasprotni. Ob uporabi P2P arhitekture so osebni podatki porazdeljeni po odjemalcih uporabnikov, kar zmanjšuje tveganje njihove odtujitve in zlorabe, a dodatno obremenjuje omrežje, saj so za obdelavo in uporabo podatkov potrebne neprestane migracije podatkov po omrežju. Arhitekturo omrežja SocioNet smo zasnovali z mislijo o prednostih in slabostih omenjenih arhitektur. Odločili smo se za uporabo mešanice P2P arhitekture in arhitekture osrednjega strežnika. Osebni podatki uporabnikov se tako hranijo bodisi na uporabnikovi mobilni napravi, bodisi na osrednjem strežniku. Mesto hranjenja osebnih podatkov lahko, glede na kritičnost in željo po stopnji zasebnosti, določa uporabnik sam. Dodatno smo omrežje SocioNet obogatili še s sistemom pravil, ki omogočajo dinamično prestavljanje osebnih podatkov glede na pomembnost dobljenih rezultatov in uporabnikove preference zasebnosti. Pred zasnovo odjemalčevega uporabniškega vmesnika smo preučili smernice zasnove mobilnih uporabniških vmesnikov. V skladu s smernicami smo izvedli interno analizo željenih zmogljivosti ter preučili različne zaslonske mask
Ključne besede: mobilne naprave, mobilna socialna omrežja, nižanje komunikacijskih pregrad
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1169; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1013,97 KB)

2.
OSEBNI PODATKI IN UPORABA SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ
Tadeja Čretnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudje veliko časa preživijo v virtualnem svetu, iščejo različne informacije in navezujejo stike v spletnih socialnih omrežjih. Vendar se premalo zavedajo negativnih učinkov in škodljivih posledic, ki so prisotni na medmrežju. V diplomski nalogi opišemo najpomembnejše študije medijskih učinkov; podamo definicijo interneta in spletnih socialnih omrežij; izpostavimo problem varstva ter zlorabe osebnih podatkov na spletnih socialnih omrežjih ter podamo nekaj nasvetov za varno rabo spletnih socialnih omrežij.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, virtualno prijateljstvo, osebni podatki
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 12130; Prenosov: 805
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
VREDNOTENJE UPORABNOSTI SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ S PRIMEROM
Ajda Gregorčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pojav svetovnega spleta je omogočil uporabnikom dostop do velike količine informacij, ki se nahajajo na spletnih straneh. Pri komunikaciji človeka s tehnologijo imajo v procesu uporabe spletnih vsebin veliko vlogo uporabniški vmesniki, s pomočjo katerih ustvarjalci spletnih vsebin oblikujejo spletno predstavitev tako, da bo razumljiva čim večjemu številu uporabnikov. Ker se ti v količini izkušenj, znanjem in individualnimi karakteristikami med seboj zelo razlikujejo, je oblikovanje uporabnih spletnih predstavitev predmet razprave strokovnjakov s področja psihologije, interakcije v odnosu človeka s tehnologijo, grafičnega oblikovanja, sociologije in sorodnih znanosti. Ti stremijo k definiciji univerzalnih standardov za vrednotenje uporabnosti spletnih strani, da bi s tem zagotovili čim bolj univerzalno in pozitivno uporabniško izkušnjo. Ker so spletna socialna omrežja trenutno najpopularnejši medij spletne komunikacije, jih je potrebno oblikovati v skladu s pričakovanji in zahtevami tipičnih uporabnikov. Pozitivno uporabniško izkušnjo lahko ustvarimo le tako, da analiziramo uporabnost spletnih strani iz različnih vidikov in jim ponudimo najboljšo možno rešitev.
Ključne besede: semantični splet, spletni uporabnik, uporabnost spletnih strani, spletna socialna omrežja, uporabniški vmesniki, ikone, oblikovanje
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 11341; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV PRI UPORABI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Matevž Kmetec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko varstva osebnih podatkov pri uporabi sodobne informacijske tehnologije s pravnega vidika. Uvodoma pojasnjuje izhodišča pravice do varstva osebnih podatkov skozi njen izvor in zgodovinski razvoj. Umesti jo v širši pravni red mednarodne skupnosti in Evropske unije ter v nacionalni pravni okvir. Zanimajo nas pravni izzivi, ki jih na tem področju prinaša uporaba različnih oblik informacijske tehnologije. Izmed mehanizmov za zaščito osebnih podatkov se izpostavlja sodno varstvo v različnih oblikah glede na različne situacije in intenzitete morebitnih kršitev. S hitrim razvojem informacijske tehnologije se širijo nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, od katerih je nekaj predstavljenih v zaključnem delu. V nalogi je poudarjeno, da je varnost osebnih podatkov posameznika v veliki meri odvisna od njega samega, zato so predstavljeni tudi nekateri ukrepi in opozorila.
Ključne besede: osebni podatki, internet, sodno varstvo, spletna socialna omrežja, informacijska tehnologija, informacijska zasebnost, zloraba osebnih podatkov, določen posameznik, določljiv posameznik, obdelava osebnih podatkov
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 3695; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (473,67 KB)

5.
Raba in tveganja spletnih socialnih omrežij med otroki
Lili Brečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki niso zanimivi le za starejše in mlade, temveč tudi za otroke. Dandanes ni nič nenavadnega, da otroci, stari devet do dvanajst let, že uporabljajo spletna socialna omrežja, čeprav predpisi določenih spletnih socialnih omrežij zahtevajo starost vsaj trinajst let. Priljubljenost spletnih socialnih omrežij zadnje čase presega vsa pričakovanja. Portali, kjer si uporabniki izmenjujejo informacije, mnenja, fotografije, se povezujejo, prijateljujejo, so nov komunikacijski fenomen in so del vsakdana mnogih ljudi. »Če nisi na Facebooku, ne obstajaš,« je rek, ki postaja resničnost. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti spletnih socialnih omrežij ter definicija otrok, opisana so aktualna spletna socialna omrežja, kot so Facebook, Google Plus, Tweeter, in sicer glede na pogostost uporabe. Delo obsega tudi opis različnih možnosti dostopa do spletnih socialnih omrežij ter varnega načina uporabe spleta in spletnih socialnih omrežij. Opisane so tudi nevarnosti in tveganja, kot so kraja identitete, zloraba osebnih podatkov, spletno in mobilno ustrahovanje, neprimerne vsebine, sovražni govor na spletnih socialnih omrežjih, spodbujanje rasizma, spolna zloraba otrok na spletnih socialnih omrežjih, kibernetsko zalezovanje, otroška pornografija in med mladimi vedno bolj priljubljen seksting. Drugi del magistrskega dela predstavlja empirična raziskava, v kateri smo si zastavili cilj, da raziščemo rabo spletnih socialnih omrežij med otroki in nevarnosti, ki pretijo na njih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali in katera ter kako pogosto uporabljajo določena spletna socialna omrežja otroci, stari deset do trinajst let. Ugotavljali smo tudi, preko katerih naprav dostopajo do spletnih socialnih omrežij, katere podatke objavljajo na profilu spletnega socialnega omrežja, kakšne vrste fotografij objavljajo, kdo vse lahko vidi objavljene podatke, kako se zaščitijo pred nevarnostmi in tveganji, s kakšnim namenom uporabljajo spletna socialna omrežja, kolikšna sta okvirno število in starost njihovih spletnih prijateljev, ali so se že soočili z določenimi tveganji na spletnih socialnih omrežjih ter kako pogosto se s starši pogovarjajo o aktivnostih, vsebinah, tveganjih in ukrepih v primeru tveganja pri rabi spletnih socialnih omrežij. Za zaključek raziskave pa nas je tudi zanimalo, če se otroci, stari deset do trinajst let, že srečujejo s sekstingom.
Ključne besede: internet, socialna omrežja, spletna omrežja, otroci, vrstniki, raba, varnost, tveganje, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 672; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ ZA POVEČANJE OBISKA SPLETNE STRANI
Valerija Kepnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo socialnih omrežij za povečanje obiska spletne strani podjetja Tridens. Predstavljeno je podjetje, njihova spletna stran in socialna omrežja, ki jih uporabljajo. Za potrebe naloge so podrobno opisani: Facebook, blog, Twitter, Flickr, SlideShare, LinkedIn in YouTube. Predstavljene so tudi nekatere prednosti za podjetja, ki jih ponujajo socialna omrežja. V eksperimentalnem delu naloge je bila izvedena analiza obiskov na spletni strani in sicer pred uporabo socialnih omrežij za obdobje od 1.1.2009 do 1.7. 2009 in po uporabi socialnih omrežij za obdobje od 1.1. 2010 do 1.7. 2010. Meritve, ki so bile izvedene so pokazale, da se je obisk spletne strani po uporabi socialnih omrežij povečal za 4 krat. Raziskava ni samo pokazala, da se je po uporabi socialnih omrežij povečal obisk spletne strani, ampak tudi povpraševanje po izdelkih in storitvah.
Ključne besede: Socialna omrežja, internet, Facebook, Google Analytics
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 2322; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
VLOGA INTERNETA V MEDNARODNEM TRŽNEM KOMUNICIRANJU
Barbara Mušič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V zadnjem desetletju je število internetnih aktivnosti močno naraslo. Še pred nekaj leti smo kupovali večino izdelkov v trgovinah, danes pa se je to spremenilo, saj skorajda ni izdelka, ki ga nebi mogli kupiti preko spleta. Internet je ponudil podjetjem možnost za razvoj in trženje novih storitev. Pojavile so se nove oblike elektronskega poslovanja. Najbolj razširjeno je zagotovo poslovanje med podjetjem in končnim potrošnikom. Za podjetja je posebej pomembno B2B elektronsko poslovanje, kjer gre za poslovanje med podjetji. Preko njega potekajo vse transakcije v enem samem koraku. Veliko podjetij pa sodeluje na spletnih tržnicah, kjer si z malo sreče in znanjem lahko pridobijo velika naročila. Internet nudi veliko možnosti za mednarodno komunikacijo, saj se s tem odpirajo nove oblike pospeševanja mednarodnega sodelovanja. Na njem najdemo veliko poslovnih in drugih podatkov, ki so ves čas na voljo po celem svetu. Podjetjem daje možnost, da se povežejo tudi z večjo skupino porabnikov, hkrati pa lahko pošiljajo poosebljena sporočila. Glavna razlika med tradicionalnim in spletnim trženjem je ta, da slednje omogoča dvosmerno komunikacijo in uporabo večpredstavnosti. Najbolj razvita oblika spletnega trženja je zagotovo spletno oglaševanje. Njegova uporaba se iz leta v leto povečuje. Najbolj aktualno pa je postalo oglaševanje na socialnih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. Na njih je registriranih milijone uporabnikov, ki jih vsak dan obiščejo. Podjetja so to izkoristila, saj je trženje na teh straneh dokaj enostavno in ugodno. Zaradi vse večje uporabe interneta, se bo zagotovo večala tudi uporaba spletnega tržnega komuniciranja. Podjetja so spoznala, da je takšna oblika cenovno ugodna, učinkovita in hitra. Prav hiter odziv, pa je v današnjem svetu nuja za preživetje. Internet ne povezuje samo podjetja z domačim trgom, ampak s celotnim svetom. Podjetja preko njega komunicirajo s tujimi poslovnimi partnerji. Na drugi strani pa lahko s pomočjo spleta opazujejo potrošnike, njihove želje in potrebe. Svoje trženjske vsebine lahko preprosto prilagajajo različnim starostnim in regionalnim skupinam.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, elektronsko trženje, spletna trgovina, B2B, B2C, komunikacijski splet, spletno oglaševanje, mednarodno komuniciranje, socialna omrežja
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1812; Prenosov: 319
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

8.
UPORABA SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ NA MOBILNIH TELEFONIH
Tadej Kamenšek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Spletna socialna omrežja so globalni fenomen, ki so privlačila na milijone uporabnikov, ki te storitve vključijo v svojo vsakdanjo življenje. Ljudem omogočajo, da vzdržujejo obstoječe stike in pomagajo tudi pri iskanju novih. Z razširitvijo storitev na mobilne telefone se komunikacijski spekter še poveča. V diplomski nalogi vidimo mobilni telefon kot sredstvo za komuniciranje v družbenem in kulturnem pomenu, podamo definicijo spletnih socialnih omrežij in izpostavimo preboj na mobilne naprave.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, mobilni telefon
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 7946; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
SPLETNI SOCIALNI ODNOSI MED MLADIMI IN NJIHOV VPLIV NA NEPOSREDNE SOCIALNE ODNOSE MLADIH
Tanja Pangerl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali temo, ki se nanaša na vzpostavljanje in ohranjaje spletnih socialnih odnosov med mladimi ter njihov vpliv na neposredne medosebne odnose mladih. Osredotočili smo se na mlade v najstniških letih, ki so za sodobne načine komuniciranja ter sklepanje in ohranjanje odnosov precej dovzetni. Na podlagi teoretičnih ugotovitev predhodnih raziskav in svoje empirične raziskave smo preverjali, kako so spletna socialna omrežja prepoznavna in uporabljena pri mladih, zakaj jih uporabljajo, kako po njihovem spletna socialna omrežja vplivajo na druženje s prijatelji v živo, na ustvarjanje novih stikov, kakšna je struktura prijateljev na spletnem omrežju v primerjavi s socialno mrežo iz neposrednih stikov, kakšne so prednosti in slabosti spletnih socialnih odnosov ter podobnosti in razlike v primerjavi z neposrednimi medosebnimi odnosi. Obravnavali smo potencialne nevarnosti spletnih socialnih omrežij in kateri so najpogostejši podatki, ki so jih mladi pripravljeni odkriti določeni skupini prijateljev na spletnem socialnem omrežju. Glede na raziskovalna vprašanja smo prišli do zaključkov, da so se na splošno ugotovitve empiričnega dela skladale s prej podanimi teoretičnimi postavkami ter zastavljenimi hipotezami. Ugotovili smo, da mladi spletna socialna omrežja precej dobro poznajo in jih tudi pogosto uporabljajo, kljub temu pa se zavedajo pomena, ki ga ima neposreden stik za kvalitetne medosebne odnose. Ne glede na to, da so spletna socialna omrežja pomemben del njihovega vsakodnevnega navezovanja in ohranjanja stikov, si mladi želijo več druženja v živo s svojimi prijatelji in vrstniki. A vendar rešitev ni preprečitev uporabe spletnih socialnih omrežij, ampak ozaveščena in premišljena uporaba.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, spletni socialni odnosi, neposredni medosebni odnosi, mladi in odnosi med njimi, vpliv spletnih odnosov na neposredne odnose mladih
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 4164; Prenosov: 769
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici