1. Moč socialnih omrežij za prepoznavnost podjetjaNika Vidovič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo socialnih omrežij pri povečevanju prepoznavnosti podjetij s
poudarkom na treh najpomembnejših platformah – Facebook, Instagram in TikTok. Socialna omrežja so v zadnjem desetletju postala nepogrešljiv del sodobnih marketinških strategij, saj
podjetjem omogočajo, da učinkovito komunicirajo s ciljno publiko, gradijo blagovno znamko in povečujejo svoj tržni delež. Te platforme ponujajo edinstvene priložnosti za kreativno izražanje in interakcijo z uporabniki, kar je bistvenega pomena v digitalni dobi, kjer je pozornost potrošnikov pogosto omejena.
V nalogi je poudarek na tem, kako lahko pravilna uporaba socialnih omrežij poveča prepoznavnost podjetja in izboljša angažiranost strank. S pomočjo natančne analize različnih primerov iz prakse ter obstoječe literature naloga ugotavlja, da je strateška uporaba socialnih omrežij ključnega pomena za uspeh v današnjem izjemno konkurenčnem poslovnem okolju.
Podjetja, ki uspešno integrirajo socialna omrežja v svoje marketinške strategije, lahko bistveno povečajo svojo prepoznavnost, okrepijo blagovno znamko in dosežejo večji tržni delež. Poleg tega lahko s tem okrepijo zvestobo svojih strank in ustvarijo trajnostno konkurenčno prednost, ki jim omogoča dolgoročni uspeh.
V svetu, kjer je digitalna prisotnost pogosto ključni dejavnik med uspehom in neuspehom, so socialna omrežja postala nepogrešljiva orodja za izgradnjo trdne in prepoznavne blagovne znamke. Uspeh na teh platformah zahteva stalno prilagajanje, kreativnost in strateško vodenje, ki podjetjem omogočajo, da ostanejo ključni korak pred konkurenco. Poleg tega so socialna omrežja omogočila podjetjem neposredno komuniciranje s strankami, kar ustvarja priložnosti za takojšnje povratne informacije in prilaganje marketinških kampanj v realnem času. To omogoča boljšo prilagoditev potrebam in željam potrošnikov, kar je ključnega pomena za izboljšanje uporabniške izkušnje in povečanje zvestobe.
Ena izmed ključnih ugotovitev naloge je tudi ta, da socialna omrežja omogočajo ciljno usmerjeno oglaševanje, kar pomeni, da lahko podjetja z natančno definiranimi oglaševalskimi kampanjami dosežejo specifične segmente svojega trga. To prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost marketinških izdatkov, povečana relevantnost oglasov za uporabnike in
posledično večji donos na investicijo. Na primer Facebook in Instagram omogočata podjetjem natančno določitev ciljne publike glede na demografske podatke, interese in vedenje, medtem ko TikTok ponuja možnosti ustvarjanja viralnih kampanj, ki lahko hitro dosežejo široko občinstvo.
Na koncu naloga ugotavlja, da socialna omrežja niso zgolj le opcija, temveč nujna komponenta za podjetja, ki želijo uspeti v digitalni dobi. Njihova moč leži v sposobnosti medsebojnega povezovanja, komuniciranja in ustvarjanja zvestobe med potrošniki, kar lahko bistveno vpliva
na uspeh in trajnost podjetja na prodajnem trgu. Podjetja, ki znajo izkoristiti potencial socialnih omrežij, lahko ne le povečajo svojo prepoznavnost, ampak tudi izboljšajo svojo konkurenčnost ter si zagotovijo pomemben delež na vedno bolj globaliziranem in digitaliziranem trgu. S stalnim
vlaganjem v razvoj digitalnih strategij in prilagajanjem na nove trende lahko podjetja ostanejo relevantna in konkurenčna tudi v prihodnosti. Ključne besede: Socialna omrežja, prepoznavnost podjetja, doseg ciljne publike Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Nasilje na socialnih omrežjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndraž Žontar, 2024, diplomsko delo Opis: V današnjem času imamo internet na dosegu roke v vsakem trenutku življenja, saj so naši pametni telefoni ves čas prisotni v naših žepih. Z velikim razvojem tehnologije se je povečala tudi uporaba socialnih omrežij. Omenjena omrežja imajo zelo veliko pozitivnih lastnosti, kot so hitra komunikacija, ostajanje v stiku z ljudmi, ki so doma daleč stran, pošiljanje fotografij, pošiljanje zvočnih posnetkov, možnost video klicev ter druge stvari. Ne smemo pa pozabiti slabosti socialnih omrežij, kot so: širjenje lažnih govoric, izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje in drugo. Temu rečemo spletno nasilje, ki je v današnjem času zelo velik problem, saj ljudi postavi v situacije, ki lahko vodijo do depresije, osramočenosti, občutkov ničvrednosti in nemoči. Nasilje na socialnih omrežjih je velik problem zaradi svoje razširjenosti, anonimnosti uporabnikov in težav pri nadzoru vsebine. Objavljena nasilna vsebina se hitro širi in težko odstrani, kar podaljšuje trpljenje žrtev in povzroča resne psihološke posledice. Pomanjkanje učinkovite regulacije in počasni odzivi na prijave dodatno otežujejo reševanje tega problema. Izvedli smo anketo, s katero smo ugotavljali mnenje, ki ga imajo ljudje o nasilju na socialnih omrežjih. Opazili smo, da ljudje redko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih in da sami po večini nasilnih vsebin ne objavljajo, opažajo pa, da nasilje na socialnih omrežjih strmo narašča. Za reševanje tega problema je potrebno sodelovanje med platformami socialnih omrežij, zakonodajalci, vzgojitelji in uporabniki samimi. Potrebna so izobraževanja o varni in odgovorni uporabi interneta, strožji zakoni in regulacija ter učinkovitejši sistemi za prijavo in obravnavo nasilnih dejanj na spletu. Za storilce, ki povzročajo spletno nasilje, predlagamo kaznovanje; tako bi se omenjeno nasilje najhitreje zaustavilo in bi se uporabniki socialnih platform počutili varneje. Ključne besede: spletno nasilje, socialna omrežja, internet, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 60
Celotno besedilo (812,75 KB) |
3. Vpliv socialnih omrežij na individualno delovno uspešnostMerisa Durović, 2024, diplomsko delo Opis: Socialna omrežja so internetne aplikacije interaktivnega značaja, ki služijo ustvarjanju in deljenju vsebin na individualni in skupinski ravni. Platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter in druge omogočajo hitro izmenjavo informacij v realnem času ter so ključna za trženje izdelkov in storitev. Podjetja izkoriščajo ta orodja za promocijo izdelkov in storitev, ustvarjanje odnosov z uporabniki in krepitev zavesti o blagovni znamki. Socialna omrežja danes pripomorejo k večji poslovni uspešnosti podjetja. Prav tako pa je poslovna uspešnost podjetja povezana z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih sposobnosti, izkušenj ter znanja. Zaposleni in delovno okolje igrajo ključno vlogo. Delovna uspešnost se nanaša na dejanja posameznikov, ki prispevajo k ciljem organizacije. Vpliv socialnih omrežij na delovno uspešnost posameznika je pomemben, saj te omogočajo izboljšano komunikacijo med zaposlenimi ne glede na lokacijo, spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter omogočajo hiter dostop do informacij. Kljub koristim pa prekomerna uporaba socialnih omrežij med delovnim časom lahko zmanjša produktivnost, saj odvrača od opravljanja nalog in posledično doseganja ciljev. Neprekinjeno preverjanje omrežij lahko vodi do zamujenih rokov in slabše uspešnosti pri delu. Izvedli smo raziskavo med zaposlenimi v podjetju X. Skozi proces raziskave sta nas vodili dve hipotezi. Prva je bila: Socialna omrežja negativno vplivajo na individualno delovno uspešnost, medtem ko se je druga glasila: Zaposleni preveč časa (5 ur ali več) preživljajo na socialnih omrežjih. Na osnovi izvedene empirične raziskave smo prvo hipotezo potrdilli in drugo ovrgli. V teoretičnem delu smo proučevali delovno uspešnost zaposlenega, socialna omrežja, njihove prednosti in slabosti ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in podjetje. Sledil je empirični del diplomske naloge, kjer so rezultati pokazali, da se zaposleni zavedajo vseh negativnih posledic, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba socialnih omrežij, zato jih premišljeno uporabljajo ter hkrati omejijo njihov čas uporabe. Ključne besede: Socialna omrežja, individualna delovna uspešnost, zaposleni, delodajalec, motivacija. Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Spolno nasilje nad otroki in mladostniki v obdobju interneta in socialnih omrežij : magistrsko deloAnja Zorman Puher, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko preteklega spletnega spolnega nasilja med študenti slovenskih univerz. Nasilje na internetu je kompleksen pojav, ki prizadene veliko mladih in pusti dolgotrajne posledice. V teoretičnem delu naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so spolno nasilje, njegove oblike in posledice za otroke in mladostnike. Posebno pozornost smo namenili spletnemu nadlegovanju, spletnemu spolnemu izsiljevanju, neželenemu pošiljanju spolnih vsebin in drugim oblikam spletnega nasilja. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo izkušenj študentov s spletnim spolnim nasiljem. Raziskava je temeljila na vzorcu 182 študentov različnih fakultet. Rezultati so pokazali, da je 35 % udeležencev izkusilo neko obliko spletnega spolnega nasilja. Nadaljnje ugotovitve so razkrile, da so ženske statistično značilno bolj izpostavljene spletnemu spolnemu nasilju kot moški, kar potrjuje spolno diferenciacijo tveganja. Raziskava je prav tako potrdila, da največji delež spolnega nadlegovanja ali zlorabe na spletu doživijo mladostniki med 15. in 19. letom, kar poudarja ranljivost te starostne skupine. Analiza je pokazala šibko pozitivno korelacijo med povečanjem starosti in prvo izpostavljenostjo nasilju. Glede na to, da se bo večina otrok in mladostnikov v svojem življenju srečala z neko obliko spletnega spolnega nasilja, je po našem mnenju nujno, da se ozaveščanje o nevarnostih vključi kot obvezna komponenta izobraževalnih programov. Ključne besede: spolno nasilje, spletno spolno nadlegovanje, spletna spolna zloraba, otroci, mladostniki, socialna omrežja, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1014,34 KB) |
5. Uporaba socialnih omrežij za poučevanje matematike v vrtcu : diplomsko deloTeja Špilek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Uporaba socialnih omrežij za poučevanje matematike v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so obravnavana teoretična izhodišča o poučevanju matematike v vrtcu − novi mediji s poudarkom na socialnih omrežjih. Posebej je definirana raba socialnih omrežij v namene poučevanja, kjer je izpostavljen namen rabe s strani vzgojiteljev, vpliv socialnih omrežij na profesionalni razvoj vzgojiteljev, varna uporaba socialnih omrežij s strani vzgojitelja, raba s strani študentov in začetnikov, hkrati so našteta socialna omrežja, ki jih vzgojitelji uporabljajo, prav tako je ovrednotena raba socialnih omrežij za poučevanje matematike, na koncu pa so navedeni tudi primeri dejavnosti, ki jih najdemo na socialnih omrežjih. V empiričnem delu je podrobneje obravnavana raziskava rabe socialnih omrežij med študenti predšolske vzgoje in razrednega pouka, pri čemer smo se osredotočili predvsem na uporabo, ki je povezana s področjem matematike. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, obdelani s pomočjo programa SPSS ter predstavljeni tabelarično. Rezultati raziskave so pokazali, da je matematika peto najpogostejše področje, za katerega anketiranci iščejo ideje na socialnih omrežjih. Prav tako smo ugotovili, da zelo majhen delež anketirancev na socialnih omrežjih spremlja vplivneže s področja matematike. Ključne besede: socialna omrežja, poučevanje matematike, vrtec, vzgojitelji, študenti Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,07 MB) |
6. Učinki socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov v različnih starostnih skupinah : magistrsko deloManja Doberšek, 2024, magistrsko delo Opis: V obdobju adolescence mladostniki najbolj oblikujejo svojo samopodobo, na izoblikovanje le-te pa vpliva več dejavnikov. V največji meri imajo velik vpliv na to njihovi vrstniki in prijatelji, ki jim podajajo svoja mnenja, kako jih oni vidijo. Na podlagi teh mnenj si mladostniki izoblikujejo svojo samopodobo. Velik vpliv na mladostnikovo samopodobo pa imajo v zadnjem času tudi socialna omrežja, kjer se mladostniki predstavljajo, delijo osebne informacije in objavljajo fotografije in svoja mnenja. Še posebej na mladostnike vplivajo odzivi njihovih prijateljev na objave , na katere se odzivajo. Namen naše magistrske naloge je bil, da s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom ugotovimo, kako socialna omrežja učinkujejo na samopodobo mladostnikov in ali se glede na obdobje šolanja in starost med mladostniki pojavljajo razlike v učinkih socialnih omrežij na njihovo samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 317 mladostnikov, od tega je bilo 89 učencev, 108 dijakov in 120 študentov, starih do 25 let. Mladostniki so izpolnjevali anketni vprašalnik, kjer smo jih spraševali o različnih načinih in značilnostih uporabe socialnih omrežij, s pomočjo katerih smo prišli so rezultatov, ki so predstavljani v magistrski nalogi. V raziskavi smo prišli so rezultatov, ki so se ujemali z našimi predpostavkami o učinkih socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov. Ugotovili smo, da socialna omrežja negativno učinkujejo na samopodobo mladostnikov in da mladostniki učinkov socialnih omrežij na svojo samopodobo ne prepoznavajo. Ključne besede: Samopodoba, socialna omrežja, mladostniki, negativni učinki Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Spletni vplivneži in digitalni marketingMaja Cafuta, 2024, diplomsko delo Opis: V digitalnem marketingu imajo pomembno vlogo tako virtualni vplivneži kot resnični vplivneži. Virtualni vplivneži blagovnim znamkam ponujajo priložnosti za inovativno sodelovanje ciljne publike, pri čemer je uporabljena umetna inteligenca. Zagotavljajo nadzorovane platforme za partnerstva z blagovnimi znamkami, čeprav sta pristnost in zaupanje lahko vprašljiva.
Virtualni vplivneži so računalniško ustvarjeni liki, zasnovani za sodelovanje z občinstvom na družbenih medijih, ki nimajo fizičnega obstoja, vendar ponujajo stalno dostopnost. Realni vplivneži po drugi plati ustvarjajo pristno vsebino, pri čemer izkoriščajo svojo osebnost in izkušnje, s katerimi dokazujejo, da resnično podpirajo izdelek podjetja, ki ga oglašujejo.
V raziskovalnem delu diplomskega dela smo ugotavljali glavne razlike med virtualnimi in resničnimi vplivneži. Raziskovali smo, koliko ljudi sploh pozna virtualne vplivneže in ali jih ločijo od resničnih. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali imajo sledilci sploh zaupanje v izdelke, ki jih oglašujejo spletni vplivneži na splošno. Ključne besede: vplivnež, marketing, socialna omrežja Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,71 MB) |
8. Percepcija hrvaških uporabnikov socialnih omrežij o spletnih vplivnežih glede na spol in spolne stereotipe : magistrsko deloEna Cilar, 2023, magistrsko delo Opis: Na podlagi naraščajoče priljubljenosti digitalnih vplivnežev in močne prisotnosti spolnih stereotipov na Hrvaškem je namen magistrskega dela bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšne načine se spolni stereotipi odražajo v kontekstu percepcije digitalnih vplivnežev med hrvaškimi uporabniki socialnih omrežij. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, saj smo podatke zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih statistično obdelali in interpretirali v skladu s hipotezami in raziskovalnimi vprašanji. Čeprav se med respondenti lahko opazi postopen odmik od spolne stereotipizacije, zlasti med ženskami in nereligioznimi posamezniki, smo ugotovili, da se spolni stereotipi med respondenti še vedno zmerno ohranjajo ter pomembno vplivajo na njihovo dojemanje vplivnežev. Glavna ugotovitev je bila ta, da se spolni stereotipi odražajo tako v sledenju vplivnežem kot v dojemanju njihovih vsebin in priporočil, poleg tega pa je močnejše strinjanje s spolnimi stereotipi bilo povezano z bolj stereotipno percepcijo vplivnežev. Najbolj zaskrbljujoč izsledek raziskave je ta, da med mlajšimi posamezniki ni bil opazen močnejši odmik od spolnih stereotipov kot pri pripadnikih starejših generacij. Na podlagi rezultatov bi na Hrvaškem bilo smiselno spodbujati odpravo spolnih stereotipov že v vrtcih ter na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa bi tudi vplivneži kot pomembni oblikovalci javnega mnenja lahko osvetlili podano problematiko v svojih vsebinah. Ključne besede: spol, spolni stereotipi, usmerjenost po spolu, socialna omrežja, spletni vplivneži Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 1796; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,12 MB) |
9. Problematika civilne odgovornosti vplivnežev na socialnih omrežjih : magistrsko deloMaruša Erce, 2023, magistrsko delo Opis: Prisotnost in uporabnost socialnih omrežji se povečuje iz dneva v dan. Zaradi vedno večje priljubljenosti so se na socialnih omrežjih razvile tudi druge aktivnosti, ki nam vsakodnevno lahko olajšajo življenje. Pomembna dejavnost, s katero se magistrsko delo ukvarja je na eni strani nakupovanje in na drugi strani oglaševanje najrazličnejših izdelkov in storitev, kar posledično odpira nekatera pomembna pravna vprašanja glede poštenega oglaševanja in zadostnega varstva potrošnikov. Čeprav je dejavnost oglaševanja svetu poznana že zelo dolgo, se je s pomočjo spleta in preko najrazličnejših spletnih platform razvil tudi marketing spletnih vplivnežev, ki s seboj prinaša nove izzive s področja oglaševanja in varstva potrošnikov.
Za lažje razumevanje vprašanj, ki se pojavljajo pri vplivnostnem marketingu je pomembno tudi predhodno poznavanje lastnosti spletnih vplinežev, saj so le te lahko ključne pri opredeljevanju njihovih ravnanj. Vplivneži na eni strani nastopajo kot oglaševalci in promotorji najrazličnejših izdelkov ali storitev, hkrati pa sledilcu na enak oz. podoben način prikazujejo svoje zasebno življenje in s tem ustvarjajo osebnejši in pristnejši odnos. Sledilci na drugi strani zaradi narave dela vplivneža v razmerju nastopajo tudi kot potrošniki in so, zaradi odnosa, ki ga ustvarijo z vplivnežem, bolj izpostavljeni nevarnostim oglaševanja in v določenih situacijah tudi ranljivejši, zato je nujno, da se njihov položaj dodatno zaščiti.
Glede kršitev, katerih se spletni vplivnež lahko poslužuje, se je smiselno na civilnopravnem področju ukvarjati tudi z vprašanji civilne odgovornosti vplivneža, nasproti sledilca oz. potrošnika. S tem namenom sem se v magistrski nalogi ukvarjala tudi z vprašanjem odškodninske obveznosti in se glede na predpostavke poskušala opredeliti do položaja spletnega vplivneža. Tako sem se opredelila do različnih oblik protipravnega ravnanja vplivnežev, morebitne škode, ki bi zaradi takih ravnanj lahko nastala potrošniku in seveda vzročnosti med tema dvema predpostavkama, ki jo utemeljujem tudi na samem vplivu vplivneža in odnosu, ki se ustvari. Precej opcij je možnih tudi pri predpostavki krivde, nenazadnje je pomembno presojati tudi stopnjo skrbnosti, ki se od vplivneža lahko pričakuje, saj je odprto vprašanje, ali mu lahko pripišemo višjo stopnjo skrbnosti ravnanja t.j. skrbnost strokovnjaka.
Zaradi novosti, ki prihajajo z vplivnostnim marketingom je potrebno v smeri varstva potrošnika narediti določene premike, ki bodo sledili spremembam na oglaševalskem področju in poskrbeli za zaščino posameznika v pravnem prometu. Zakonodaja počasi napreduje v smeri urejanja tega področja, različne organizacije izdajajao tudi smernice in priporočila glede vplivnostnega marketinga in ravnanja spletnih vplivnežev na sploh. Kljub temu pa se zdi, da je področje vplivnostnega marketinga v nekakšni sivi coni zakonodaje in so potrošniki glede na nevarnosti, ki jih ta oblika oglaševana prinaša premalo zaščiteni. Ključne besede: vplivnostni marketing – spletni vplivneži – oglaševanje – varstvo potrošnikov – socialna omrežja – nepoštene poslovne prakse – odškodninska obveznost Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 973; Prenosov: 147
Celotno besedilo (663,11 KB) |
10. Vpliv socialnih omrežij na nakupno vedenje slovenskih milenijcevŠpela Vesna Opalič, 2023, diplomsko delo Opis: Socialna omrežja so povezala ljudi po vsem svetu in jim omogočila lažjo komunikacijo. Postala so izdaten vir informacij, tudi takšnih o izdelkih in storitvah. Uporablja jih že več kot polovica svetovnega prebivalstva, število uporabnikov pa iz dneva v dan narašča. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je ustvarjen profil na vsaj enem izmed socialnih omrežij, po podatkih iz leta 2019, imelo kar 82 % Slovencev, starih med 16 in 74 let. Podjetja želijo biti tam, kjer so porabniki, zato ne čudi, da na socialnih omrežjih narašča tudi število profilov, ustvarjenih s strani podjetij. Tako kot imajo porabniki z ustvarjanjem vsebin o izdelkih in storitvah moč vplivati še na ostale porabnike, skušajo tudi podjetja vplivati na nakupno vedenje porabnikov in jih prepričati v nakup njihovih izdelkov. Z ustreznim nastopom in pravimi promocijskimi aktivnostmi na socialnih omrežjih lahko učinkovito vplivajo na vse stopnje procesa nakupnega odločanja, katerega rezultat je nakup ali nenakup izdelka. Proces odločanja je zaradi tega za tržnike še posebej pomemben, zato ga tudi v tem diplomskem delu podrobneje obravnavamo. Posredovanje informacij na socialnih omrežjih je popularno tudi zato, ker je mogoče zelo natančno določiti ciljno skupino. Če segmentiramo porabnike po starosti, so milenijci tista generacija, ki je glede na raziskave najtesneje povezana s socialnimi omrežji, zato so milenijci predmet raziskave v empiričnem delu in podrobneje predstavljeni v teoretičnem delu.
V empiričnem delu sem s pomočjo ankete spraševala slovenske milenijce o vplivu informacij, pridobljenih na socialnih omrežjih, nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje. S preverjanjem zastavljenih raziskovalnih vprašanj sem ugotovila, da tovrstne informacije vplivajo na njihovo nakupno vedenje. K nakupu jih najbolj spodbudijo pozitivni komentarji drugih uporabnikov, objavljene slike ter videoposnetki in tudi to, če nek izdelek na socialnih omrežjih postane zelo popularen. Večina pred nakupom pregleda informacije in »reviewe«, kar tudi vpliva na njihovo nakupno odločitev. To je tudi faza v procesu odločanja, v kateri je vpliv socialnih omrežij nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje najbolj opazen, prisoten pa je v vseh petih fazah procesa odločanja. Slovenski milenijci se vpliva informacij na njihovo nakupno vedenje tudi dobro zavedajo. Socialno omrežje, ki s svojimi vsebinami najbolj vpliva na nakupno vedenje slovenskih milenijcev, je Facebook. Ključne besede: socialna omrežja, milenijci, nakupno vedenje, proces odločanja Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,89 MB) |