SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Socialni odnos Republike Slovenije do oseb brez zadostnih sredstev za preživetje
Jasna Golob, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno stanje materialne socialne ogroženosti in revščine v svetu, EU in Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Navedeni so osnovni dejavniki, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje socialne ogroženosti posameznikov ali družin, ter svetovna prizadevanja za zaustavitev poglabljanja revščine. Podrobneje so prikazane trenutne socialne razmere v Sloveniji, ukrepi države Slovenije pri reševanju socialne problematike tako v zakonodajnem smislu, kakor tudi v konkretnih dejanjih nudenja socialnih pomoči prizadetim preko svojih institucij, lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij. Zaradi širšega razumevanja socialne problematike in možnosti primerjave so predstavljene tudi osnove ureditve zagotavljanja socialnih pomoči v Republiki Hrvaški, Avstriji in Nemčiji. Posebna pozornost je v diplomskem delu namenjena novi socialni zakonodaji v Republiki Sloveniji, ki se je začela uporabljati s 1. januarjem 2012.
Ključne besede: materialna socialna ogroženost, revščina, socialni transferji, socialne pomoči, humanitarna pomoč.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1456; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
Matija Udovč, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt. Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti. Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko. V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1071; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Vloga patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu
Lea Veternik, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialna ogroženost povečuje ranljivost družbe, kadar pride do posledic večje negotovosti v dohodkovni nestabilnosti in pri zaposlitvi do povečevanja krhkosti družinske podpore, osamljenosti in občutka manjvrednosti. V diplomskem delu smo opredelili pomen socialne ogroženosti, definirali smo revščino in socialno izključenost, ki sta del socialne ogroženosti. Predstavili smo vlogo patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu, opisali socialno dejavnost v patronažnem varstvu, pristope patronažnega varstva in koordiniranje dela z drugimi službami in organizacijami. Metodologija raziskovanja: uporabili smo kvalitativno raziskavo. Na podlagi študije primera socialno ogrožene pacientke smo s pomočjo odprtega intervjuja, pri katerem je bilo zastavljenih osem vprašanj, pridobili osnovne podatke o pacientki in podatke o njenem zdravstvenem ter socialnem stanju. Zbrane ugotovitve smo predstavili s pomočjo analize besedila. Rezultati: iz raziskave študije primera in analize literature smo ugotovili, da je socialno ogrožena pacientka prikrajšana ne samo finančno, temveč je tudi socialno izolirana. Ugotovili smo tudi, da je patronažna medicinska sestra pacientki podala informacije o različnih službah in organizacijah (Rdeči križ, Karitas, center za socialno delo), s katerimi si lahko pomaga pri reševanju iz socialne stiske, ji svetovala različne vrste pomoči, ki bi lahko pacientki olajšale nastalo situacijo, povezala se je tudi s socialno delavko. Sklep: vloga patronažne medicinske sestre pri obravnavi socialno ogroženega pacienta je zelo pomembna, saj mora delovati humano, empatično, individualno in strokovno ter sistematično spremljati in reševati težave skupaj s pacientom. V takšni situaciji se mora povezati z drugimi službami in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalni rešitvi stanja pri socialno ogroženem pacientu. Te so: center za socialno delo, Zavod za oskrbo na domu, Rdeči križ, Karitas, lokalna skupnost, dom starejših občanov.
Ključne besede: socialna ogroženost, revščina, socialna izključenost, socialna pomoč, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 1137; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (713,68 KB)

5.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 713; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici