1. Vloga izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebahNuša Kramberger, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebah. Izpostavili smo štiri pomembne pokazatelje duševnega zdravja ob izgubi bližnjega, in sicer posttravmatsko rast, posttravmatsko stresno motnjo, nadaljujoči se odnos s pokojnikom in socialno oporo ob izgubi. V ta namen smo uporabili vprašalnik nadaljevanja vezi s pokojnikom in lestvico nadaljevanja vezi (lestvici internaliziranega in eksternaliziranega nadaljujočega se odnosa), vprašalnik posttravmatske stresne motnje, vprašalnik posttravmatske rasti in vprašalnik socialne opore. Rezultati študije so pokazali, da posttravmatsko rast žalujočega najbolje napoveduje internaliziran nadaljujoči se odnos. Posttravmatska stresna motnja se statistično pomembno povezuje z eksternaliziranim nadaljujočim se odnosom, posttravmatska rast pa z internaliziranim nadaljujočim se odnosom s pokojnikom. Kljub temu da simptomi posttravmatske stresne motnje s časom rahlo upadajo, negativne povezanosti teh dveh konstruktov nismo pokazali. Izkazalo se je, da žalujoči, ki so izgubili bližnjega zaradi nasilne smrti (samomora), doživljajo več simptomov posttravmatske stresne motnje kot žalujoči ob nenasilni izgubi. V nasprotju s pričakovanji pa se je pokazalo, da se pričakovana smrt statistično pomembno povezuje z posttravmatsko rastjo. Skupno ti rezultati implicirajo, da lahko žalovanje vodi v posttravmatsko rast ali v zapletene postopke žalovanja. Ključne besede: nadaljujoči se odnos, posttravmatska rast, posttravmatska stresna motnja, socialna opora, žalujoči Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 1091; Prenosov: 128 Celotno besedilo (978,70 KB) |
2. Vpliv raka dojke na pojav psihosocialne motnje pri oboleli ženskiLucija Slameršek, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati.
Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke.
Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni.
Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč. Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja. Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 177 Celotno besedilo (873,81 KB) |
3. Duševno zdravje v slovenski vojskiDarja Perceva, 2017, magistrsko delo Opis: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres.
Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije. Ključne besede: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 2360; Prenosov: 324 Celotno besedilo (2,17 MB) |