| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

2.
Primerjava socialnega podjetništva v Sloveniji in izbranih evropskih državah
Anja Omerzel, 2019, diplomsko delo

Opis: Družba se skozi leta spreminja in iz leta v leto lahko opazimo, da se vedno večji pomen daje enakopravnosti in enakim možnostim za vso družbo. Tako se je tudi na področju podjetništva izoblikovala posebna zvrst le tega, imenovana socialno podjetništvo. Zmes poslovnih idej, inovacij, vključevanja ranljivejših skupin posameznikov v sam proces in skrb za okolje so sestavine, ki nas pripeljejo do socialnega oziroma družbeno naravnanega podjetja. Ker se socialno podjetništvo pojavi kot rešitev na problem lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti, se glede na lokalni vidik pojem socialnega podjetništva razlikuje. V delu smo povzeli in analizirali socialno podjetništvo v Sloveniji in ga primerjali z italijanskim in avstrijskim ter španskim socialno podjetništvom. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še dokaj v povojih, saj je Zakon o socialnem podjetništvu stopil v veljavo z začetkom leta 2012, lani pa je doživel prve dopolnitve in spremembe. Optimistična napoved zaradi urejene zakonodaje in dobrih pogojev kaže na povečanje socialnega podjetništva tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialna izključenost, družbena odgovornost, socialni podjetnik
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 593; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (576,76 KB)

3.
VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINE
Josipa Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu. V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1436; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje
Lea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin. Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje. Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 688; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (470,85 KB)

5.
VPLIV REVŠČINE NA ZDRAVJE LJUDI IN PATRONAŽNO VARSTVO
Sara Kranvogl, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Revščina je vse večji problem sodobne družbe. Vedno več posameznikov in družin prestopa prag revščine oziroma je le-ta pri njih že globoko zakoreninjena. Še posebej ogrožena je tista populacija ljudi, pri katerih je tako imenovani tihi »zajedavec« spregledan in počasi, a vztrajno načenja človekovo zdravje in pri katerih zaradi pomanjkanja pada kakovost življenja. Pri odkrivanju revščine je patronažna medicinska sestra pomemben člen, saj ima s svojimi obiski na domu prednostno vlogo pravočasnega odkrivanja revščine in socialne izoliranosti. Kompetentnost patronažne medicinske sestre pri reševanju revščine je majhna, vendar je »posredovalka« ali pobudnica pomoči. Posreduje med službami in se zaveda pomembnosti in moči multidisciplinarnega sodelovanja, da se doseže celovitost, ki pomaga reševati problem revščine. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo družboslovnega raziskovanja, pri kateri smo iskali odgovore na vprašanja s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in strukturnega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 10 zaprtih, 5 polodprtih vprašanj in eno odprto vprašanje. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se z revščino povečuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, oziroma so le-te že nastale. Da bi posledice revščine bile čim manjše, patronažne medicinske sestre delujejo multidisciplinarno. V Upravni enoti Lenart se patronažne medicinske sestre poleg Centra za socialno delo tesno povezujejo še z Rdečim križem, kjer so aktivistke. Raziskava, ki smo jo izvedli na Okrajnem združenju Rdečega križa Lenart, je pokazala, da aktivno delovanju nikakor ne zadostuje potrebam socialno ogroženega prebivalstva v Upravni enoti Lenart. Sklep: Revščina načenja zdravje, zato je pomembno pravočasno odkrivanje in primerno obravnavanje. Zaradi prikritih primerov revščine in pogoste pridružitve socialne izključenosti le-ta predstavlja vse večjo problematiko. K uspešnosti reševanja revščine patronažna medicinska sestra pripomore z individualnim in celostnim pristopom k družini ter posredniško sodeluje z organizacijami, ki so usposobljene za pomoč ljudem v stiski.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, revščina, zdravje, socialna izključenost, patronažna medicinska sestra, Rdeči križ
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Vpliv revščine na porast alkoholizma
Tjaša Šikman, 2015, diplomsko delo

Opis: Revščina je splet različnih pomanjkanj. Je zmanjševanje življenjskih priložnosti in dolgotrajno pomanjkanje, ki predstavlja velik problem za posameznika, družino in okolje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali revščino, socialno izključenost ter vpliv revščine na zdravje ljudi. Opredelili smo temeljne naloge javnega zdravja ter opisali zdravje in bolezen. Predstavili smo odvisnost od alkohola, vrste odvisnosti, vzroke odvisnosti ter negativne posledice odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu smo ugotavljali povezavo med revščino in alkoholizmom oziroma, ali slab socialno-ekonomski status vpliva na uživanje alkohola in na nastanek odvisnosti od alkohola.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, javno zdravje, zdravje, bolezen, odvisnost od alkohola, posledice uživanja alkohola.
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1107; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
PRAVNI VIDIKI VARSTVA STAROSTNIKOV
Lea Mačkovšek Zorko, 2015, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo postaja vse starejše, ne le v Sloveniji, s problematiko staranja prebivalstva se države srečujejo povsod po svetu. Sodeč po raziskavah bo v Sloveniji leta 2060 kar ena tretjina ljudi starejših od 65 let, kar pa prinaša določene posledice na več področjih. Najpomembnejše je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postavlja se vprašanje, ali bo v državnem proračunu dovolj denarja za pokojnine, glede na visok odstotek upravičencev do pokojnine na eni strani in vse manjši odstotek zaposlenih na drugi. Pričakujemo lahko, da se bo višina starostne meje za upokojitev še višala, saj smo glede na druge evropske države sedaj še med tistimi z nižjo starostno mejo za upokojitev. Tako številčni skupini ljudi je seveda potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti, še posebej, ker gre za osebe, ki v mnogih primerih niso zmožne popolnoma skrbeti same zase oz. so odvisne od pomoči drugih. Velik odstotek starejših se počuti diskriminirane, družba jim daje občutek, da so odveč. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Država bo na tem področju zagotovo soočena z velikim izzivom, del naloge pa je tudi na družbi oz. na vsakem posamezniku, da pripomore k okolju, ki bo prijetno za vse starostne skupine.
Ključne besede: - gerontologija, - socialna izključenost, - pokojnine, - letni dodatek, - institucionalno varstvo, - diskriminacija starejših, - paliativna oskrba.
Objavljeno: 09.06.2015; Ogledov: 911; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (900,76 KB)

8.
Vloga patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu
Lea Veternik, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialna ogroženost povečuje ranljivost družbe, kadar pride do posledic večje negotovosti v dohodkovni nestabilnosti in pri zaposlitvi do povečevanja krhkosti družinske podpore, osamljenosti in občutka manjvrednosti. V diplomskem delu smo opredelili pomen socialne ogroženosti, definirali smo revščino in socialno izključenost, ki sta del socialne ogroženosti. Predstavili smo vlogo patronažne medicinske sestre pri socialno ogroženem pacientu, opisali socialno dejavnost v patronažnem varstvu, pristope patronažnega varstva in koordiniranje dela z drugimi službami in organizacijami. Metodologija raziskovanja: uporabili smo kvalitativno raziskavo. Na podlagi študije primera socialno ogrožene pacientke smo s pomočjo odprtega intervjuja, pri katerem je bilo zastavljenih osem vprašanj, pridobili osnovne podatke o pacientki in podatke o njenem zdravstvenem ter socialnem stanju. Zbrane ugotovitve smo predstavili s pomočjo analize besedila. Rezultati: iz raziskave študije primera in analize literature smo ugotovili, da je socialno ogrožena pacientka prikrajšana ne samo finančno, temveč je tudi socialno izolirana. Ugotovili smo tudi, da je patronažna medicinska sestra pacientki podala informacije o različnih službah in organizacijah (Rdeči križ, Karitas, center za socialno delo), s katerimi si lahko pomaga pri reševanju iz socialne stiske, ji svetovala različne vrste pomoči, ki bi lahko pacientki olajšale nastalo situacijo, povezala se je tudi s socialno delavko. Sklep: vloga patronažne medicinske sestre pri obravnavi socialno ogroženega pacienta je zelo pomembna, saj mora delovati humano, empatično, individualno in strokovno ter sistematično spremljati in reševati težave skupaj s pacientom. V takšni situaciji se mora povezati z drugimi službami in organizacijami, ki lahko pripomorejo k optimalni rešitvi stanja pri socialno ogroženem pacientu. Te so: center za socialno delo, Zavod za oskrbo na domu, Rdeči križ, Karitas, lokalna skupnost, dom starejših občanov.
Ključne besede: socialna ogroženost, revščina, socialna izključenost, socialna pomoč, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 1658; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (713,68 KB)

9.
Delovanje učitelja v multikulturnem razredu z vidika integracije/inkluzije
Gregor Pirš, 2011, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se ukvarjamo z raziskovanjem učiteljevega delovanja v multikulturnem razredu z vidika integracije in inkluzije. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme (priseljenec – migrant, multikulturnost, integracija, inkluzija). Predstavili smo tudi koncept večkulturne pedagogike, otrokovih in človekovih pravic. Nato smo predstavili študijo Euridyce-a, iz katere smo izhajali za naš teoretični del. V teoretičnem delu smo na vzorcu učiteljev iz srednje šole IES Jandía izvedli anketo. Cilj anketnega vprašalnika je bil definirati odnos učiteljev do večkulturne vzgoje. Anketni vprašalnik je vrnilo 20 učiteljev, rezultati so predstavljeni tako tabelarično kot v opisni obliki. Empirični del vsebuje tudi predstavitev projekta Most do Romov, ki predstavlja slovenski projekt proti socialni izključenosti. Zaključek diplomskega dela predstavlja poglavje Zaključki, v katerem smo najprej povzeli naše delo ter navedli, kateri cilji so se uresničili in kateri so se uresničili delno. V zaključnem delu je podanih tudi nekaj konkretnih primerov, kako lahko šola svoje multikulturno delovanje še dodatno izboljša.
Ključne besede: integracija, inkluzija, večkulturna pedagogika, Evropska unija, socialna izključenost, družba
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 2245; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
OTROKOVE PRAVICE V EVROPSKI UNIJI
Aleška Ramšak, 2011, diplomsko delo

Opis: Otroci so naše največje bogastvo. V EU so mnogi otroci prizadeti zaradi revščine in socialne izključenosti. Poseben problem predstavljajo enostarševske družine in družine z večjim številom otrok. V EU živi na pragu revščine 19 milijonov otrok. Evropski Svet je marca 2006 pozval države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se odpravila revščina otrok. OZN je sprejela KOP (1989). EU je sprejela EKUOP (1996). V Evropi varujeta otrokove pravice tudi EKČP (1950) in ESL (1961). UNICEF je edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom in skrbi za njihovo preživetje in razvoj. Kršitve otrokovih pravic v Evropski uniji so delo otrok, nasilje nad otroki, otroška prostitucija, socialna izključenost, spolna zloraba otrok, trgovina z otroki. Vsi državljani Evropske unije moramo poskrbeti, da bodo otroci živeli otroka dostojno življenje vsak dan in da ne bodo kršene njihove pravice.
Ključne besede: otrokove pravice, revščina otrok, družina, konvencija, kršitve otrokovih pravic, nasilje, stopnja tveganja revščine, socialna izključenost
Objavljeno: 16.05.2011; Ogledov: 3069; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici