| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki izobraževanja na daljavo med mladimi v času pandemije : diplomsko delo
Niki Kodrič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je preučevalo učinke izobraževanja na daljavo na dijake in študente v starosti 15–25 let. Ugotovitve raziskav kažejo, da se je medsebojna komunikacija prilagodila s pomočjo družbenih omrežij in aplikacij za seje. Kljub težavam zaradi neenakih pogojev in različnih izkušenj težave niso bile pogoste ali hude. Rezultati anket in intervjujev kažejo, da je izobraževanje na daljavo v času pandemije covida-19 potekalo relativno dobro, pri čemer so se posamezniki prilagajali glede na svoje osebne okoliščine.
Ključne besede: izobraževanje na daljavo, dijaki, študentje, komuniciranje, socialna izključenost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (683,26 KB)

2.
Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Pia Makuc, 2023, diplomsko delo

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Socialna država in revščina
2022

Opis: V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, blaginja, socialna država, ustava, dostojanstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 912; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1553; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

5.
Primerjava socialnega podjetništva v Sloveniji in izbranih evropskih državah
Anja Omerzel, 2019, diplomsko delo

Opis: Družba se skozi leta spreminja in iz leta v leto lahko opazimo, da se vedno večji pomen daje enakopravnosti in enakim možnostim za vso družbo. Tako se je tudi na področju podjetništva izoblikovala posebna zvrst le tega, imenovana socialno podjetništvo. Zmes poslovnih idej, inovacij, vključevanja ranljivejših skupin posameznikov v sam proces in skrb za okolje so sestavine, ki nas pripeljejo do socialnega oziroma družbeno naravnanega podjetja. Ker se socialno podjetništvo pojavi kot rešitev na problem lokalne, regionalne ali nacionalne skupnosti, se glede na lokalni vidik pojem socialnega podjetništva razlikuje. V delu smo povzeli in analizirali socialno podjetništvo v Sloveniji in ga primerjali z italijanskim in avstrijskim ter španskim socialno podjetništvom. Ugotovili smo, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še dokaj v povojih, saj je Zakon o socialnem podjetništvu stopil v veljavo z začetkom leta 2012, lani pa je doživel prve dopolnitve in spremembe. Optimistična napoved zaradi urejene zakonodaje in dobrih pogojev kaže na povečanje socialnega podjetništva tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialna izključenost, družbena odgovornost, socialni podjetnik
Objavljeno v DKUM: 23.07.2019; Ogledov: 1608; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (576,76 KB)

6.
VLOGA ŠOLE PRI ZMANJŠEVANJU UČINKOV REVŠČINE
Josipa Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicije in različne teorije revščine. Pojasnili smo odnos in razliko med revščino in socialno izključenostjo ter predstavili podatke o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji. V nadaljevanju smo pojasnili, kako revščina prizadeva kakovost življenja ter razvojne in izobraževalne možnosti. Posebno pozornost smo namenili vlogi šole pri zmanjševanju učinkov revščine. Tukaj smo se ukvarjali s splošnimi načeli vzgoje in izobraževanja, vrednotami v šoli ter enakostjo oz. neenakostjo v izobraževanju. Osvetlili smo tudi pomembnost krepitve socialnega kapitala v šolah in vrtcih ter pomembnost sodelovanja med šolo in domom oz. učitelji, svetovalnimi delavci in starši. Na koncu smo pokazali, kako sta povezani šola in oblikovanje samopodobe ter osvetlili pomembnost prostovoljnega dela v šolstvu. V empiričnem delu smo osvetlili socialno-ekonomski status (SES) učencev 9. razredov mariborskih osnovnih šol z vidika izobrazbe staršev ter materialnega in socialnega kapitala družine. V nadaljevanju smo se ukvarjali s prostočasnimi aktivnostmi učencev, učnim uspehom pri posameznih predmetih in reševanjem osebnih in učnih težav učencev v šoli. Zanimale so nas učenčeve poklicne aspiracije ter razlika med željami in možnostmi izbire srednje šole in opravljanja bodočega poklica. Na koncu smo ugotavljali, kakšen je vpliv staršev in učiteljev pri izbiri srednje šole učencev. Temeljni namen empirične raziskave je proučevanje povezanosti med socialno-ekonomskim statusom učencev 9. razreda na eni strani ter njihovo učno uspešnostjo in poklicno orientacijo na drugi strani. Ugotovili smo, da pri večini predmetov SES vpliva na učni uspeh. Ta razlika se pojavlja pri naravoslovnih predmetih, jezikih in zgodovini. Pri teh predmetih velja, da učenci z višjim SES dosežejo boljše ocene kot pa učenci z nižjim SES. Statistično značilna razlika obstaja tudi med poklicnimi aspiracijami in SES. Učenci z višjim SES težijo k temu, da se vpišejo na šole, ki prinašajo višjo stopnjo izobrazbe, kot učenci z nižjim SES.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, socialno-ekonomski status, socialni in ekonomski kapital, učni uspeh, poklicne aspiracije.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2456; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Lea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin. Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje. Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1490; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (470,85 KB)

8.
VPLIV REVŠČINE NA ZDRAVJE LJUDI IN PATRONAŽNO VARSTVO
Sara Kranvogl, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Revščina je vse večji problem sodobne družbe. Vedno več posameznikov in družin prestopa prag revščine oziroma je le-ta pri njih že globoko zakoreninjena. Še posebej ogrožena je tista populacija ljudi, pri katerih je tako imenovani tihi »zajedavec« spregledan in počasi, a vztrajno načenja človekovo zdravje in pri katerih zaradi pomanjkanja pada kakovost življenja. Pri odkrivanju revščine je patronažna medicinska sestra pomemben člen, saj ima s svojimi obiski na domu prednostno vlogo pravočasnega odkrivanja revščine in socialne izoliranosti. Kompetentnost patronažne medicinske sestre pri reševanju revščine je majhna, vendar je »posredovalka« ali pobudnica pomoči. Posreduje med službami in se zaveda pomembnosti in moči multidisciplinarnega sodelovanja, da se doseže celovitost, ki pomaga reševati problem revščine. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo družboslovnega raziskovanja, pri kateri smo iskali odgovore na vprašanja s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in strukturnega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 10 zaprtih, 5 polodprtih vprašanj in eno odprto vprašanje. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se z revščino povečuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, oziroma so le-te že nastale. Da bi posledice revščine bile čim manjše, patronažne medicinske sestre delujejo multidisciplinarno. V Upravni enoti Lenart se patronažne medicinske sestre poleg Centra za socialno delo tesno povezujejo še z Rdečim križem, kjer so aktivistke. Raziskava, ki smo jo izvedli na Okrajnem združenju Rdečega križa Lenart, je pokazala, da aktivno delovanju nikakor ne zadostuje potrebam socialno ogroženega prebivalstva v Upravni enoti Lenart. Sklep: Revščina načenja zdravje, zato je pomembno pravočasno odkrivanje in primerno obravnavanje. Zaradi prikritih primerov revščine in pogoste pridružitve socialne izključenosti le-ta predstavlja vse večjo problematiko. K uspešnosti reševanja revščine patronažna medicinska sestra pripomore z individualnim in celostnim pristopom k družini ter posredniško sodeluje z organizacijami, ki so usposobljene za pomoč ljudem v stiski.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, revščina, zdravje, socialna izključenost, patronažna medicinska sestra, Rdeči križ
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 2104; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Vpliv revščine na porast alkoholizma
Tjaša Šikman, 2015, diplomsko delo

Opis: Revščina je splet različnih pomanjkanj. Je zmanjševanje življenjskih priložnosti in dolgotrajno pomanjkanje, ki predstavlja velik problem za posameznika, družino in okolje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali revščino, socialno izključenost ter vpliv revščine na zdravje ljudi. Opredelili smo temeljne naloge javnega zdravja ter opisali zdravje in bolezen. Predstavili smo odvisnost od alkohola, vrste odvisnosti, vzroke odvisnosti ter negativne posledice odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu smo ugotavljali povezavo med revščino in alkoholizmom oziroma, ali slab socialno-ekonomski status vpliva na uživanje alkohola in na nastanek odvisnosti od alkohola.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, javno zdravje, zdravje, bolezen, odvisnost od alkohola, posledice uživanja alkohola.
Objavljeno v DKUM: 07.12.2015; Ogledov: 1723; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
PRAVNI VIDIKI VARSTVA STAROSTNIKOV
Lea Mačkovšek Zorko, 2015, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo postaja vse starejše, ne le v Sloveniji, s problematiko staranja prebivalstva se države srečujejo povsod po svetu. Sodeč po raziskavah bo v Sloveniji leta 2060 kar ena tretjina ljudi starejših od 65 let, kar pa prinaša določene posledice na več področjih. Najpomembnejše je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Postavlja se vprašanje, ali bo v državnem proračunu dovolj denarja za pokojnine, glede na visok odstotek upravičencev do pokojnine na eni strani in vse manjši odstotek zaposlenih na drugi. Pričakujemo lahko, da se bo višina starostne meje za upokojitev še višala, saj smo glede na druge evropske države sedaj še med tistimi z nižjo starostno mejo za upokojitev. Tako številčni skupini ljudi je seveda potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti, še posebej, ker gre za osebe, ki v mnogih primerih niso zmožne popolnoma skrbeti same zase oz. so odvisne od pomoči drugih. Velik odstotek starejših se počuti diskriminirane, družba jim daje občutek, da so odveč. Pogosto so tudi žrtve nasilja. Država bo na tem področju zagotovo soočena z velikim izzivom, del naloge pa je tudi na družbi oz. na vsakem posamezniku, da pripomore k okolju, ki bo prijetno za vse starostne skupine.
Ključne besede: - gerontologija, - socialna izključenost, - pokojnine, - letni dodatek, - institucionalno varstvo, - diskriminacija starejših, - paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2015; Ogledov: 1528; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (900,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici