| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RECENT THEORIES ON THE EVOLUTION OF LANGUAGE
Tina Guberinič, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudje nismo edini, ki komuniciramo. Ravno nasprotno, vsa živa bitja imajo razvit nek način komuniciranja. Vendar pa je človeški jezik v primerjavi z ostalimi komunikacijskimi sistemi veliko bolj kompleksen in edinstven. Ljudje smo sposobni iz omejenega števila glasov ustvariti neomejeno število izrazov. Človeška komunikacija v nasprotju z živalsko, instinktivna, nastaja zavestno in je nepredvidljiva. Zato lahko trdimo, da je človek edina vrsta, ki pozna jezik. Obstaja veliko teorij, zakaj so ljudje začeli govoriti, saj igra jezik pomembno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Pojava jezika je človeški vrsti prinesla mnogo prednosti. Bolje so lahko koordinirali lov in nabiranje hrane, različne generacije so si preko jezika izmenjavale pomembne informacije, boljši govorci so imeli boljše možnosti za razmnoževanje in s tem več potomcev. Nekateri avtorji primerjajo človeški govor s fenomenom socialnega negovanja, ki ga je moč najti pri primatih. Oboje služi ohranjanju prijateljstva in širjenju socialne mreže. Težko je ugotoviti, kako je jezik nastal. Darwin je predvideval, da je jezik preddispozicija v možganih, podobno, kot so instinkti pri živalih, ki pridejo do izraza, kadar se pojavi stimulacija iz okolja. Pinker in Bloom sta trdila, da se je jezik razvil z naravno selekcijo. Nekateri nevrološki procesi, ki so pomembni za razvoj jezika, so se lahko razvili iz struktur, ki jih je moč najti tudi pri primatih. Vendar pa je zelo verjetno, da se deli jezika niso razvili s selekcijo, temveč z eksaptacijo kognitivnih struktur pomembnih za lov, nabiralništvo, izdelavo orodja itd., torej kot stranski produkt nekih drugih kognitivnih struktur. Če proučimo različne sodobne teorije o nastanku jezika, lahko trdimo, da odgovor na vprašanje, kako je le ta nastal, leži nekje med selekcionističnim in eksaptacijskim pogledom.
Ključne besede: evolucija, naravna selekcija, adaptacija, eksaptacija, socialna inteligenca, kulturna evolucija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2061; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (539,99 KB)

2.
Pomen čustvene in socialne inteligentnosti za uspešnost vodenja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Lea Brajer, 2014, diplomsko delo

Opis: Povzetek Pomen čustvene in socialne inteligence vodstvenih kadrov vsak dan kaže svojo večjo pomembnost. Ljudje na vodilnih položajih se zavedajo, da je odnos do svojih zaposlenih, njihovo vključevanje v samo delovanje podjetja, ter medsebojna komunikacija ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja, vendar še vseeno marsikateri vodja o tem ne želi slišati nič. Veliko lažje je ukazovati in razdeliti naloge med zaposlene, kot pa se ukvarjati s tem, kdo je primeren za kakšno delovno mesto, kako se nekdo počuti na svojem delovnem mestu in poslušati predloge zaposlenih, kako bi lahko naredili določene stvari drugače oziroma boljše. Zadovoljstvo, predanost delu in motivacija so lastnosti, ki bi si jih želel vsak vodja za svoje zaposlene. Da pa imaš delavce, ki z veseljem prihajajo na delo, pa je v veliki meri odvisno od vodje — uspešnega vodje. V diplomskem delu predstavljam, kakšna so merila za dobrega vodjo in kako velik pomen imata pri tem čustvena in socialna inteligenca. Izvedla sem tudi anketni vprašalnik med 100 zaposlenimi, kjer se je pokazalo, da zaposleni niso najbolj zadovoljni z vodilnimi kadri v njihovih organizacijah. Zaposleni bi si želeli več izobraževanja za področje njihovega dela, radi bi svobodno izražali svoje mnenje in občutke glede dela ter bolj sodelovali pri oblikovanju ciljev znotraj organizacije. Za zaposlene je tudi zelo pomembno, da vodje informacije za delo posredujejo na razumljiv način, kar pa bi lahko, glede na odgovore anketiranih, izboljšali. Vodje glede na rezultate ankete še vedno ne znajo oziroma nočejo sprejemati konstruktivnih kritik na svoj račun ter premalokrat pohvalijo dobro opravljeno delo svojih podrejenih. V podjetjih je tudi premalo poudarka na kreativnosti in inovativnosti zaposlenih. Prav tako so slabo razviti sistemi napredovanja, ki bi omogočali, da najboljši zasedejo najboljše položaje.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, vodenje, vodje, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2014; Ogledov: 802; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1004,71 KB)

3.
Pomen čustvene in socialne inteligence pri delu učitelja slovenščine
Marjeta Vertovšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Čustveni in socialni inteligenci se v zadnjih letih pripisuje vedno večji pomen. Vplivata na vsa področja našega življenja, pomembni sta tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Poznavanje veščin čustvene in socialne inteligence nam pomaga, da razumemo sami sebe in druge, da se učinkovito sporazumevamo in bolje shajamo s soljudmi, da razumemo delovanje družbe in da se znajdemo v vsaki situaciji. Čustvena in socialna inteligenca sta posebnega pomena za tiste, ki delajo z ljudmi; to so terapevti, managerji, prodajalci, receptorji, učitelji, zdravniki, socialni delavci itd. Diplomsko delo vzame pod drobnogled učitelja slovenščine in z različnih zornih kotov osvetli njegovo delo. Poudarek daje njegovim osebnostnim lastnostim, temu, kakšen je kot človek. Ugotavlja, da ima dober učitelj visoko razvito tako čustveno kot socialno inteligenco. Tak učitelj svoje delo opravlja z veseljem in ljubeznijo in je v svojem poklicu uspešen. Poznavanje in obvladovanje veščin čustvene in socialne inteligence pa ne vpliva zgolj nanj; blagodejen vpliv obeh inteligenc se širi na učence, ki so ob takem učitelju v šoli uspešnejši in srečnejši.
Ključne besede: čustvena inteligenca, socialna inteligenca, učitelj slovenščine, delo učitelja, čustvene spretnosti, socialne spretnosti, podoba učitelja
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (640,42 KB)

4.
Klepetalni roboti kot kanal digitalnega marketinga: primer komunikacije z bodočimi študenti
Blaž Kovač, 2017, diplomsko delo

Opis: Predloženo raziskovalno poročilo sloni na marketinških teorijah, s posebnim poudarkom na digitalnem marketingu in digitalnih komunikacijskih kanalih. Omogočamo vpogled v razvoj novega marketinškega kanala, z uporabo komunikacijskega kanala Messenger, ki je tesno povezan s socialnim omrežjem Facebook. Predstavljena je analiza uporabe tega kanala po svetu in primerjava s slovenskimi podjetji. Predlagamo načrt uvedbe avtomatskega sporočilnega sistema za predstavitev Ekonomsko-poslovne fakultete srednješolskim maturantom in predstavljamo prototip klepetalnega robota za Facebook Messenger.
Ključne besede: klepetalni robot, Facebook Messenger, Facebook, digitalni marketing, digitalni razvoj, socialna omrežja, tehnologija, umetna inteligenca.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 547; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici