| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 5318; Prenosov: 1308
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
CELIAKIJA PRI OTROKU V VRTCU
Maja Kokolj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena celiakija, kronična bolezen tankega črevesa. Bolniki s celiakijo so občutljivi na gluten, kar privede do številnih zdravstvenih zapletov, zato je zanje nujna vseživljenjska brezglutenska dieta. Namen raziskave je bil pridobiti čim več koristnih informacij o celiakiji, ugotoviti, kako se starši deklice spopadajo s to boleznijo in kako so strokovne delavke vrtca prilagodile delovanje v skupini. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, kako poteka sodelovanje vzgojiteljic s starši. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena tehnika nestandardiziranega intervjuja, z vprašanji odprtega tipa za starše deklice in za vzgojiteljico ter pomočnico vzgojiteljice. Rezultati intervjuja so bili zelo spodbudni. Ugotovljeno je bilo, da so starši obolele deklice zelo angažirani tako glede zbiranja informacij o celiakiji, kot tudi glede posredovanja informacij strokovnim delavcem vrtca. Njihovo sodelovanje je sprotno, v smislu načrtovanja jedilnika in reševanja morebitnih nejasnosti. Starši se morajo vsakodnevno spopadati s pastmi, ki jih prinaša celiakija. Zelo pomembna oz. nujna se jim zdi vključitev v Slovensko društvo za celiakijo. Tudi vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice sta prilagodili delovanje v skupini tako, da spodbujata starše drugih otrok, da v času praznovanja rojstnih dni prinašajo v glavnem sadje oz. tudi brezglutenske posladke. Pri razdeljevanju hrane sta pozorni na to, da deklici postrežeta hrano pred drugimi otroci. Oboji, tako starši kot strokovni delavci vrtca, ocenjujejo njihovo sodelovanje kot zelo uspešno in korektno. Rezultat takšnega sodelovanja pa je dobro počutje deklice v vrtcu.
Ključne besede: Celiakija, brezglutenska dieta, socialna integracija, vloga odraslih.
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2167; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (852,90 KB)

3.
DELOVANJE UČITELJA V MULTIKULTURNEM RAZREDU Z VIDIKA INTEGRACIJA/INKLUZIJE
Gregor Pirš, 2011, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se ukvarjamo z raziskovanjem učiteljevega delovanja v multikulturnem razredu z vidika integracije in inkluzije. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme (priseljenec – migrant, multikulturnost, integracija, inkluzija). Predstavili smo tudi koncept večkulturne pedagogike, otrokovih in človekovih pravic. Nato smo predstavili študijo Euridyce-a, iz katere smo izhajali za naš teoretični del. V teoretičnem delu smo na vzorcu učiteljev iz srednje šole IES Jandía izvedli anketo. Cilj anketnega vprašalnika je bil definirati odnos učiteljev do večkulturne vzgoje. Anketni vprašalnik je vrnilo 20 učiteljev, rezultati so predstavljeni tako tabelarično kot v opisni obliki. Empirični del vsebuje tudi predstavitev projekta Most do Romov, ki predstavlja slovenski projekt proti socialni izključenosti. Zaključek diplomskega dela predstavlja poglavje Zaključki, v katerem smo najprej povzeli naše delo ter navedli, kateri cilji so se uresničili in kateri so se uresničili delno. V zaključnem delu je podanih tudi nekaj konkretnih primerov, kako lahko šola svoje multikulturno delovanje še dodatno izboljša.
Ključne besede: integracija, inkluzija, večkulturna pedagogika, Evropska unija, socialna izključenost, družba
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1974; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
5.
AFIRMACIJA STAROSTNIKOV V INSTITUCIONALNEM VARSTVU SKOZI PRIZMO SOCIALNE INTEGRACIJE
Mojca Krivec, 2012, diplomsko delo

Opis: Spremembe v razvoju institucionalnega varstva so vplivale na družben položaj starih ljudi ter na njihovo integracijo v družbo. Slovenija je izrazito institucionalno usmerjena, zato domovi za starejše predstavljajo vse večji delež pri oskrbi in zaščiti starostnikov. Od njih se pričakuje, da zadovoljijo tako primarne kot tudi sekundarne potrebe starih ljudi. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene nekatere značilnosti pojmovanja staranja in starosti. Analizirali smo družbene in strukturne značilnosti delovanja domov za starejše ter nekatera področja vseživljenjskega učenja starostnikov in zaposlenih v domovih. V empiričnem delu smo raziskovali, kako je poskrbljeno za socialno integracijo stanovalcev v dveh domovih za starejše v Sloveniji. Na podlagi intervjujev s stanovalci (N = 16) in socialnima delavkama (N = 2) ugotavljamo, da na učinkovitost integracije intervjuvane populacije vplivajo številni dejavniki, ki so podrobneje analizirani v samem diplomskem delu.
Ključne besede: starostnik, domovi za starejše, (socialna) integracija, vseživljenjsko učenje in izobraževanje.
Objavljeno: 04.02.2013; Ogledov: 1471; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (832,18 KB)

6.
Samopodoba v povezavi s socialno anksioznostjo in samoučinkovitostjo dijakov s posebnimi potrebami v srednjem poklicnem izobraževanju
Teja Majcen, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike socialne integracije dijakov s posebnimi potrebami v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja. S komparativno analizo in pregledom obstoječih raziskav tako v slovenskem kot tudi svetovnem prostoru smo dobili širok teoretični vpogled v samopodobo, splošno in specifično samoučinkovitost ter socialno anksioznost učencev in dijakov s posebnimi potrebami v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Predstavili smo slovensko zakonsko podlago, ki narekuje vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju individualiziran pristop, zagotavljanje prilagoditev in ustrezne dodatne strokovne pomoči ter podpore, ki lahko mladostniku s posebnimi potrebami omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. Namen empiričnega dela doktorske disertacije je zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja socialne integracije v slovenskem srednješolskem prostoru. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo, natančneje na populacijo mladostnikov, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, za katere je v slovenskem šolskem polju značilna negativna selekcija. V navedene programe namreč vpis iz leta v leto izrazito upada, med dijaki, ki se vključijo, pa prevladujejo učno šibkejši dijaki, ki prihajajo iz družinskega okolja z nizkim kulturnim kapitalom, dijaki z nizko stopnjo notranje motivacije, ki so vedenjsko problematični, ter dijaki s posebnimi potrebami (program srednjega poklicnega izobraževanja je namreč program, ki ga izbere vsako leto 45 % vseh dijakov s posebnimi potrebami). V raziskovalni vzorec smo zajeli 417 dijakov prvega letnika, od tega 105 s posebnimi potrebami (opredelitev: primanjkljaji na posameznih področjih učenja), ki so bili anketirani v začetku in ob zaključku šolskega leta 2011/2012. Želeli smo namreč dobiti vpogled, kaj se dogaja s samopodobo, s splošno in socialno samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo tekom leta. Pri dijakih s posebnimi potrebami smo zaznali statistično značilno slabšo samopodobo, nižjo oceno splošne in socialne samoučinkovitosti ter višjo oceno socialne anksioznosti kot pri njihovih sošolcih brez posebnih potreb. Splošna in socialna samoučinkovitost sta iz inicialnega v finalno merjenje celo upadli. Dijaki s posebnimi potrebami so v razredne skupnosti slabše integrirani kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili tudi preko sociometričnih analiz. Rezultati sociometrične preizkušnje namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih statusih dijakov s posebnimi potrebami in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s posebnimi potrebami največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj doktorske disertacije ugotavljamo, da je ključnega pomena oblikovanje celostne mreže pomoči, ki zajema vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. Dijakom s posebnimi potrebami lahko odstranimo ovire na poti do cilja in sledimo njihovi največji koristi, ko se osredotočimo ne le na dijake same, temveč tudi na strokovne delavce v srednji šoli, starše dijakov s posebnimi potrebami in ne nazadnje sošolce dijakov s posebnimi potrebami. Še vedno pa vidimo, med vsemi navedenimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa, učitelja kot subjekt, ki je ključnega pomena pri razvoju inkluzivne šolske kulture ter pri opolnomočenju dijakov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: samopodoba, socialna samoučinkovitost, splošna samoučinkovitost, socialna anksioznost, sociometrični položaj, srednje poklicno izobraževanje, socialna integracija.
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2228; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Izobraževalni uspeh in socialno vključevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v Sloveniji
Blanka Kovačec, 2016, magistrsko delo

Opis: V osnovne in srednje šole se vključuje vedno več otrok, ki ima posebne potrebe. Mnogi avtorji (npr. Kavkler, Opara, Mikuš Kos), katerih ugotovitve so uporabljene, opozarjajo, da izobraževalne ustanove v Sloveniji na spremembe niso bile dobro pripravljene. Šolanje je za otroka, ki ima posebne potrebe, napornejše. Bistveno pri vključevanju je, da učenec občuti pripadnost, da ima uspešne socialne interakcije s sovrstniki. Odločba mu omogoča določene prilagoditve, s pomočjo katerih dosega zahtevane standarde znanja, hkrati pa lahko negativno vpliva na socialne interakcije s strani vrstnikov. V teoretičnem delu magistrskega dela je podrobneje opredeljena kategorija otrok, ki imajo posebne potrebe, opisan je razvoj vzgoje in izobraževanja zanje po svetu in doma, vključeni so podatki o njihovem številu v Sloveniji, navedene so temeljne zakonske podlage za njihovo ustrezno vključevanje v šole, opisano je, kako poteka izobraževanje zanje. Empirični del vključuje analizo informacij in ugotovitev iz intervjujev z učenci in dijaki, ki imajo posebne potrebe, ter iz anketiranja njihovih vrstnikov, učiteljev in spremljevalk. Problematika je tako osvetljena z več zornih kotov. Pridobljeni so podatki o izvajanju dodatne strokovne pomoči in prilagoditvah ter stališčih do obojega. Preverjena je ne le učna uspešnost, ampak tudi njihova socialna vključenost. Vsi intervjuvani učenci so uspešno zaključili razred v prejšnjem šolskem letu in se večinoma uspešno vključujejo v skupine sovrstnikov. Učitelji glede na dejstvo, da število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, opozarjajo na potrebo po dodatnem strokovnem izpolnjevanju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole, srednje šole, učna uspešnost, socialna vključenost (integracija)
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1115; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1001,54 KB)

8.
Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje
Lea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin. Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje. Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (470,85 KB)

9.
Socialna integracija in zaznavanje prednosti/težav otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli
Tina Žilavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redni vzgojno-izobraževalni program je še posebej pomembno, da šole posvečajo pozornost in skrb socialnim spretnostim učencev, socialnemu razvoju ter močnim in šibkim področjem učencev s posebnimi potrebami. Na področju socialne integracije učencev ter odkrivanja in upoštevanja močnih področij učencev s posebnimi potrebami so raziskovalci ob uporabi različnih orodij, vzorcev in metod prišli do različnih rezultatov. Učenci s posebnimi potrebami so v redne osnovne šole še vedno slabo socialno integrirani, njihova močna področja pa pri poučevanju niso vedno upoštevana, saj se učitelji še vedno v (pre)veliki meri ozirajo na njihova šibka področja. Cilj empirične raziskave je bil ugotoviti, kako učenci s posebnimi potrebami in brez posebnih potreb ocenjujejo svojo socialno integracijo ter zaznavajo svoja močna in šibka področja. Temeljna spoznanja naše raziskave opozarjajo na to, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci s posebnimi potrebami (PP) in učenci brez posebnih potreb v emocionalni integraciji, in sicer so učenci s PP bolj emocionalno integrirani kot tisti brez PP. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike med skupinama pri zaznavanju čustvenih težav, saj so jih učenci s PP zaznali več. Med dečki in deklicami ni bilo statistično pomembnih razlik. Korelacije med samooceno socialne integracije ter zaznavanjem prednosti in težav pri učencih s posebnimi potrebami ni bilo zaznati, se je pa pojavila statistično pomembna korelacija med vedenjskimi težavami in socialno integracijo. Korelacija je bila negativna in je nakazovala na to, da se je z večjim zaznavanjem vedenjskih težav zmanjševala tudi socialna integracija učencev s posebnimi potrebami.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, socialna integracija, prednosti/moči, težave/šibkosti
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1225; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici