1. Socialna funkcija javnih odprtih površin v Mariboru na izbranih primerihIrena Špelič, 2016, diplomsko delo Opis: Javne odprte površine – trgi predstavljajo središče socialnega življenja mest. So prostori združevanj in srečevanj, kjer posamezniki z vzpostavljanjem različnih socialnih stikov oblikujejo družbeno podobo prostora in življenja v njem. Trgi so tudi središča številnih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je socialna funkcija odprtih javnih površin, natančneje trgov. Socialna funkcija se kaže v vrsti in številu dejavnosti na trgu ter številu obiskovalcev, ki trg uporabljajo. Socialno funkcijo smo ugotavljali na izbranih primerih treh mariborskih trgov, in sicer na Glavnem in Grajskem trgu ter Trgu Leona Štuklja. Osnovni metodološki pristopi pri pridobivanju relevantnih podatkov so bila terenska opazovanja z izdelavo vedenjskih matrik in kartiranje dejavnosti. Rezultati terenskega dela so pokazali, da so trgi prvenstveno še vedno prostori prehodov, vendar kljub temu v določeni meri spodbujajo socialno funkcijo. Razlike v številu obiskovalcev in njihovi strukturi so med trgi opazne, kar kaže na socialno-funkcijsko diferenciacijo trgov. Socialna geografija dogajanja v prostoru obravnava skozi dimenzijo časa, kar pomeni, da se tudi socialna funkcija trgov časovno spreminja.
Ključne besede: socialna geografija, časovna geografija, behaviorizem, odprte javne površine, trg, Maribor
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (3,03 MB) |
2. Vpogled v socialno geografijoVladimir Drozg, 2020 Opis: Socialna geografija spoznava, kako ljudje različnih socialnih lastnosti delujejo v prostoru in kako se njihovo delovanje v prostoru in materialnih stvareh, katere uporabljajo, odraža. V socialno vse bolj raznoliki družbi postaja tudi prostor vse bolj raznolik in členjen. Predpostavljamo, da so vzrok temu razlilčne oblike delovanja ljudi, kar je povezano z njihovimi socialnimi lastnostmi, pa tudi z lastnostmi prostora, kjer delujejo. Povedano drugače, če je delovanje ljudi različno, so različni tudi socialni prostori, ki ob tem nastajajo. Delovanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb je osnovni dejavnik prostorske raznolikosti. Socialna geografija se zato ukvarja s človekom in s prostorom hkrati. Enkrat je izhodišče prostor, katerega raznolikost skušamo pojasniti z različnimi načini delovanja ljudi, drugič so v izhodišču različne socialne lastnosti ljudi, razmere v prostoru pa so posledica različnih oblik njihovega delovanja. Akterji, ki prostor ustvarjajo, so ljudje – posamezniki in socialne skupine. Pomembne so njihove socialne lastnosti, še posebej biološke, kot sta spol in starost, kulturne, denimo veroizpoved, ter ekonomske, med katere sodi materialni položaj. Ljudje različnih socialnih lastnosti različno delujejo v prostoru, medtem ko zadovoljujejo svoje potrebe. Med te uvrščamo bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacijo, komunikacijo ter sodelovanje v prometu.
Ključne besede: socialna geografija, socialni akterji, dejavnosti, socialne lastnosti, prostor, kraj
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 801; Prenosov: 71
 Povezava na datoteko |
3. Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v VelenjuVesna Videmšek, 2018, magistrsko delo Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna.
Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju.
Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1224; Prenosov: 100
Celotno besedilo (5,85 MB) |
4. Socialna sestava uporabnikov mestnega avtobusnega prometa v MariboruVladimir Drozg, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je prikazana socialna sestava potnikov na mestnem avtobusnem prometu v Mariboru. Podatki so zbrani z opazovanjem (27.078 oseb) ter anketiranjem 532 potnikov, pri katerih smo povpraševali po starosti, izobrazbo, materialnem položaju, ekonomskem statusu ter nekaterih potovalnih navadah. Ugotovljeno je, da lahko večino uporabnikov avtobusnega prevoza razvrstimo v tri socialne skupine: upokojene ženske, dijaki in študentje ter zaposlene ženske in moški srednjih let z nižjimi in srednjimi prejemki in srednješolsko izobrazbo (pripadniki srednjega sloja).
Ključne besede: socialna geografija, socialne skupine, mobilnost, javni avtobusni promet, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1362; Prenosov: 85
Celotno besedilo (286,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Prispevek k poznavanju socialne zgradbe mesta na primeru naselja Lenart v Slovenskih goricahVladimir Drozg, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: V članku je prikazan pristop k spoznavanju socialne zgradbe mesta na podlagi socialnih lastnosti uporabnikov posameznih dejavnosti v naselju Lenart. Socialna zgradba mesta se nanaša tudi na socialno diferenciranost posameznih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju potreb prebivalcev in obiskovalcev mesta. Teoretska podlaga besedila je spoznanje, da posamezniki podobnih socialnih lastnosti zadovoljujejo svoje potrebe na podobnih ali na istih krajih. V ta namen smo popisali kraje, kjer je mogoče zadovoljevati človekove potrebe in jim pripisali socialne vsebine. Izkazalo se je, da je socialna diferenciranost v Lenartu majhna. Večina krajev se razlikuje glede na starostno skupino uporabnikov.
Ključne besede: socialna geografija, urbana geografija, kraji, socialne skupnosti, Lenart
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1123; Prenosov: 118
Celotno besedilo (450,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Socialne razmere v Sloveniji po izbranih kazalcihVladimir Drozg, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so prikazane nekatere socialne razmere v Sloveniji na podlagi izbranih kazalcev. Kazalce socialnih razmer smo razdelili v štiri sklope, in sicer: vitalnost prebivalstva, socialna infrastruktura, materialno blagostanje ljudi ter socialno ranljive skupine prebivalcev. Podatki so zbrani in prikazani na nivoju statističnih regij. Rezultati analize podatkov niso obetavni. Slovensko prebivalstvo se hitro stara, demografska rast je posledica priseljevanj in ne naravne rasti, socialna neenakost se povečuje, obseg sredstev za socialne namene v državnem proračunu se zmanjšuje, število socialno ranljivih oseb narašča, regionalne razlike se povečujejo.
Ključne besede: družbena geografija, socialna struktura, statistične regije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1622; Prenosov: 240
Celotno besedilo (281,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Učinki delovanja posameznikov v prostoruMaja Hadner, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Učinki delovanja posameznikov v prostoru prinaša spoznanja o pomenu prostora oziroma kraja bivanja in socioekonomskih lastnosti pri zadovoljevanju temeljnih človekovih potreb, prikazuje vsakodnevne v prostoru odražajoče se navade intervjuvanih posameznikov in razlike med posamezniki ter predstavlja vlogo, vpliv in pomen kraja bivanja, starosti, materialnega položaja in življenjskega sloga v posameznikovem delovanju v prostoru oziroma pri njegovem opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti. Vsebina magistrskega dela naj bi skušala razširiti skromno poznavanje tematike o oblikah in učinkih delovanja posameznikov v prostoru, predvsem na mikro nivoju, kar predstavlja vsebinsko vrzel v socialni geografiji.
Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, so bile ugotovljene razlike v delovanju posameznikov v prostoru, času in načinu ter pri opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti; ob tem tudi, da starost in materialni položaj vplivata na delovanje posameznikov v prostoru intenzivneje kot kraj bivanja in način bivanja, torej so socioekonomske lastnosti posameznikov pomembnejše pri načinu zadovoljevanja temeljnih potreb.
Ključne besede: Socialna geografija, posameznik, socialni prostor, temeljne človekove dejavnosti, vsakdan
Objavljeno v DKUM: 30.03.2018; Ogledov: 1548; Prenosov: 196
Celotno besedilo (8,45 MB) |
8. Parkovne površine v izbranih slovenskih mestihZoran Kodba, 2016, diplomsko delo Opis: Potrebe po neposrednem stiku in doživljanju narave postajajo vse večje, tako danes parkovne površine igrajo eno izmed ključnih vlog pri kakovosti bivalnega okolja. V nalogi smo obravnavali parkovne površine v izbranih slovenskih mestih ter jih primerjali med seboj. Pri tem smo se posluževali urbano geografskega pristopa, kjer smo se osredotočili predvsem na morfologijo parkov ter njihovo socialno funkcijo. Kot glavno analitično orodje so nam služili v naprej določeni kazalniki, na podlagi katerih smo parkovne površine razdelili v štiri kategorije: mestni park, grajski park, spominski park in rekreacijski park (urbani gozd). Za nazornejši prikaz prisotnosti in razporeditve morfoloških elementov smo izdelali tematske karte. Primerjava parkov je prikazana s pomočjo tabel s komentarji.
Ugotovili smo, da je večina parkov nastala v obdobju meščanstva, na prehodu 20. stoletja ali pa v obdobju intenzivne gradnje blokovskih sosesk v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vsebina in značaj obravnavanih parkov sta se spreminjala skozi zgodovino. V času meščanstva so parki služili predvsem kot prostor socialnih stikov. V 21. stoletju se pojavi nov trend rekreacijskih parkov in urbanih gozdov, prav tako se v obstoječe mestne parke vnašajo sodobni elementi, ki sledijo potrebam modernega časa.
Ključne besede: parkovne površine, park in mesto, socialna funkcija parkov, urbana geografija
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1521; Prenosov: 230
Celotno besedilo (8,00 MB) |
9. Akcijski prostor mladih na podeželjuLea Črnčič, 2016, diplomsko delo Opis: Dandanes urbani način življenja ne sovpada z urbaniziranostjo prostora. Zaradi vse večje urbaniziranosti in dostopnosti krajev se povečuje tudi mobilnost ljudi, tako da vse več ljudi svoje potrebe zadovoljuje izven kraja bivanja. Mladi so socialna skupina, za katere je značilna pestrost potreb in lastnih interesov. V diplomskem delu tako obravnavamo območja delovanja in zadovoljevanja potreb mladih, ki živijo na podeželju, z drugimi besedami: obravnavamo njihov akcijski prostor.
V teoretičnem delu je predstavljen namen diplomskega dela in opisane so metode, ki smo jih uporabili za zbiranje podatkov o akcijskih prostorih anketirancev. Opredelili smo osnovne pojme, ki se vežejo na tematiko diplomskega dela. To so: socialna skupina, mladina, podeželje, temeljne človekove dejavnosti in akcijski prostor. V praktičnem delu pa je predstavljena analiza zbranih podatkov. Raziskovalni vzorec predstavlja 20 mladih (10 moških in 10 žensk), ki živijo na podeželju. Pri anketiranju smo se osredotočili na vrsto dnevnih opravil anketirancev, koliko časa porabijo zanje ter kraj, kjer jih opravljajo. Kot vsakodnevna opravila smo opredelili delovne, oskrbovalne, rekreacijske, izobraževalne in komunikacijske navade. S tem smo spoznali velikost akcijskega prostora anketiranih in ugotovili, kakšne so razlike med akcijskimi prostori glede na socialne lastnosti. Rezultati so prikazani z navzkrižnimi tabelami ter pojasnjeni s komentarji.
Ključne besede: socialna geografija, podeželje, mladina, mobilnost, akcijski prostor
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1254; Prenosov: 116
Celotno besedilo (963,41 KB) |
10. REKREACIJSKE NAVADE PREBIVALCEV BREŽICIrena Čeh, 2016, diplomsko delo Opis: Moderni razvoj je spremenil značilnosti prostega časa, saj je le-ta postal pomemben del dneva med tednom in ob koncu tedna. Diplomsko delo vsebuje podatke o rekreacijskih navadah prebivalcev Brežic, pridobljenih s pomočjo anketne raziskave. V diplomskem delu so predstavljeni termini prosti čas, rekreacija, bližnja rekreacija in socialna geografija. V empiričnem delu diplomskega dela so povzeti rezultati anketne raziskave o rekreacijskih navadah prebivalcev Brežic.
Pri izdelavi dela je uporabljena obstoječa literatura, obdelani so statistični podatki ter podatki, zbrani z anketo.
Ključne besede: Brežice, prosti čas, rekreacija, bližnja rekreacija, socialna geografija
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 2134; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,56 MB) |
