| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VLOGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI Z VIDIKA USTVARJANJA SOCIALNE VREDNOSTI, STOPNJE INOVATIVNOSTI IN VPLIVA OKOLJA
Nataša Zakojč, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga proučuje področje socialnega podjetništva in njegove raznolike značilnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnega oziroma klasičnega podjetništva. Socialno podjetništvo v Evropi spada v področje socialne ekonomije, ki je z makroekonomskega vidika zelo pomembna tako v človeškem kakor tudi gospodarskem smislu, saj zaposluje več kot 6,7 % zaposlenih v Evropski uniji (OECD 2010, 10). V Sloveniji je ta odstotek dosti nižji, saj se je to področje komaj pričelo razvijati. V Sloveniji obstaja veliko nerazumevanje pojma socialno podjetništvo. Velikokrat se pojem enači s prejšnjim družbenim sistemom in zato njegove prednosti dostikrat niso vidne ali pa so napačno razumljene. Prav tako obstajajo konceptualne razlike med pojmom socialnega podjetništva med različnimi državami predvsem zaradi zgodovinskih in kulturnih faktorjev, ki so značilni za posamezno regijo ali državo. Socialna podjetja se vključujejo v vse zasebne dejavnosti, ki se opravljajo v javnem interesu, so organizirane s podjetniško strategijo in katerih glavni namen ni maksimiranje dobička, ampak doseganje določenih socialnih in ekonomskih ciljev, ki preko proizvodnje izdelkov in izvajanja storitev prinašajo inovativne rešitve za probleme, s katerimi se sooča družba (Mair in Marti 2006; Nicholls 2006; Peredo in McLean 2006). V magistrski nalogi smo podrobneje proučili pojme, ki so povezani s socialnim podjetništvom, umestili socialna podjetja v gospodarstvo, primerjali štiri šole socialnega podjetništva v svetu, izpeljali enotno definicijo socialnega podjetja, predstavili učinke in dodano vrednost socialnih podjetij in pogledali razlike med evropskim socialnim podjetništvom in zahodnoameriškim. Predstavili smo področje socialne ekonomije v Sloveniji in kritično presodili njene prednosti in slabosti. Ponazorili smo področja, na katerih delujejo organizacije socialnega podjetništva v Sloveniji in analizirali podporo za potencialna socialna podjetja. Pogledali smo značilnosti Zakona o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od leta 2012. Podobno kot v Sloveniji smo analizirali dosežke socialnih podjetij in podporo socialnim podjetjem v Veliki Britaniji. V empiričnem delu smo socialno podjetništvo v Sloveniji primerjali s socialnim podjetništvom v Veliki Britaniji, kjer se ta koncept v praksi že nekaj let uspešno udejanja. Podatke za analizo smo pridobili iz GEM baze iz leta 2009 in z lastno anketo, ki smo jo izvedli v letu 2012, kar nam je omogočilo, da smo lahko analizirali morebitni napredek na področju socialnega podjetništva v teh treh letih. V analizo smo zajeli lastnike klasičnih in lastnike socialnih podjetij. Empiričnega proučevanja socialnega podjetništva smo se lotili na ravni posameznika, na ravni podjetja in na nacionalni ravni. Hipoteze smo preverjali s pomočjo t-testa in Pearsonovega χ2 testa. Ugotovili smo, da je za socialne podjetnike v primerjavi s klasičnimi bolj verjetno, da so ženskega spola in da jih najdemo v nižjih starostnih razredih. Razlike v izobrazbi med posameznimi vrstami podjetnikov nismo uspeli dokazati. Raziskava je pokazala, da socialni podjetniki pri svojem delovanju prispevajo k ustvarjanju socialne vrednosti bolj kot klasični podjetniki, ki sledijo ekonomskim ciljem. Tako klasični kot socialni podjetniki pri svojem poslovanju sledijo okoljskim ciljem v enaki meri s tem, da je povprečje v Sloveniji v primerjavi z Veliko Britanijo nekoliko višje. Socialni podjetniki so v primerjavi s klasičnimi bolj inovativni, tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji. Pri primerjavi slovenskih socialnih podjetnikov med obema letoma, torej 2009 in 2012, smo ugotovili, da so na področju novih proizvodov ali storitev ter na področju novega načina zagotavljanja proizvodov ali storitev socialna podjetja v letu 2012 bolj inovativna od tistih v 2009. Prav tako smo uspeli dokazati, da so socialna podjetja v Veliki Britaniji v primerjavi s slovenskimi v letu 2012 bila bolj inovativna na področju novega načina proizvajanja proizvodov ali storitev in novega n
Ključne besede: socialna ekonomija, podjetništvo, socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialni podjetnik, GEM raziskava
Objavljeno: 18.03.2014; Ogledov: 1752; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

5.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1746; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

6.
Značilnosti socialnih podjetij na praktičnem primeru slovenskih socialnih podjetij
Anja Makari, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo raziskovali značilnosti socialnih podjetij. V okviru teoretičnega dela smo opisali socialno podjetništvo, njegove ključne značilnosti, temelje poslovanja in financiranje. V empiričnem delu pa so bile značilnosti socialnih podjetij preverjene na podlagi anketne raziskave med slovenskimi socialnimi podjetji. Izdelali smo tudi intervju s podjetjem, ki je nedavno prekinilo status socialnega podjetja. Ugotovili smo, da je področje socialnega podjetništva v Sloveniji še mlado in nerazvito, saj je socialnih podjetij v Sloveniji izredno malo, verjetno zato, ker primanjkujejo spodbude in financiranje, poleg tega pa je zakonodaja slaba zaradi različnega tolmačenja zakonov med različnimi ministri in javnimi subjekti.
Ključne besede: socialna podjetja, socialno podjetništvo, socialna ekonomija, ranljive skupine, financiranje.
Objavljeno: 07.12.2018; Ogledov: 198; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Podpora socialnega podjetništva v sloveniji s študijo primera
Ina Kek Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaključna naloga govori o socialnem podjetništvu. Za to temo smo se odločili, saj nam je bila nepoznana in smo želeli izvedeti več. V prvem delu smo razjasnili pojem podjetništvo in socialno podjetništvo. Nadaljevali smo z zastavljanjem ciljev glede diplomske naloge: seznanjenost glede socialnega podjetništva v Sloveniji in evropskih državah, začetki socialnega podjetništva v Sloveniji, torej zgodovino socialnega podjetništva. Analizirali smo prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti socialnega podjetništva. Pri analizi smo ugotovili, da ima socialno podjetništvo kar nekaj pregrad, ki jih ovirajo pri razvoju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na razlike v politiki na področju socialnega podjetništva v Evropski Uniji Osredotočili smo se na politiko na področju socialnega podjetništva v Sloveniji in povzeli zakonodajno strukturo med leti 2011-2018. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na podporo, ki jo ima socialno podjetništvo v Sloveniji. Pri socialnem podjetništvu je na začetku možno dobiti razne finančne pomoči, ki pomagajo pri zagonu novega podjetja. Opravili smo analizo izbranega primera, ki se ukvarja s socialnim podjetništvom. Analizirali smo Združenje socialnega podjetništva Slovenije. Intervjuvali smo Mojco Žganec Metelko, ki opravlja delo generalne sekretarke na Združenju. Gospa je s konkretnimi odgovori odgovorila na vprašanja, ter pojasnila dogajanje v socialnem podjetništvu V združenju želijo pomagati svojim članom na področju izobraževanja, raznih seminarjev, oddajanje svojih prostorov za mreženje socialnih podjetnikov med seboj, želijo biti glas socialnega podjetništva na ravni države. Pritegnilo nas je to, da so začeli iz čistega začetka, bili so med prvimi, ki so začeli na tem področju. Skozi leta so se nadgrajevali in poskušali nove stvari. Kljub temu, da niso imeli nikakršne podpore so ostali motivirani in delovni.
Ključne besede: Podjetništvo, socialno podjetništvo, socialni podjetniki, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Evropska unija, Slovenija, rast.
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 7; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (528,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici