| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Socialna država in revščina
2022

Opis: V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, blaginja, socialna država, ustava, dostojanstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 257; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko delo
Urška Germauc, 2021, magistrsko delo

Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države. Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika. Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati. Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
4.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1133; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

5.
VPLIV ODPRAVE SUBVENCIONIRANJA NEPROFITNEGA DELA TRŽNE NAJEMNINE NA PRAVICO DO SOCIALNE VARNOSTI
Sara Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti vpliv odprave subvencioniranja neprofitnega dela tržne najemnine na pravico do socialne varnosti. Subvencioniranje najemnin predstavlja način reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji, saj v državi primanjkuje neprofitnih stanovanj, upravičencev pa je vse več. Kot socialna država mora Slovenija svojim državljanom zagotavljati določeno stopnjo socialne varnosti. V letu 2015 je Državni zbor sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki je posegal v pravice iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). ZUUJFO je posegal v pravice socialno šibkejših, ki bi jih država na podlagi ustavnih določb morala ščititi. Ukrep je ukinjal pravico do subvencioniranja neprofitnega dela tržne najemnine za najemnike v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja. Sprememba zakonodaje je povzročila položaj neenakosti med upravičenci za najem neprofitnih stanovanj, saj gre za osebe z enakim ekonomskim in socialnim položajem. Posledično je varuhinja za človekove pravice vložila Zahtevo za oceno ustavnosti, saj je ukrep kršil več ustavnih določb, pri čemer se je Ustavno sodišče opredelilo le do kršitve načela enakosti in sporno določbo razglasilo za neskladno z Ustavo Republike Slovenije.
Ključne besede: neprofitno stanovanje, tržna najemnina, subvencija najemnine, socialna država, socialna varnost, načelo enakosti, pravica do stanovanja, najemna pogodba, tržno stanovanje, hišniško stanovanje.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1302; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Sodobna ekonomska misel med Keynesom in Hayekom
Bernard Brščič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Keynesova Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja je v ekonomiji povzročila znanstveno revolucijo oziroma paradigmatski obrat, ki bi mu v njegovi radikalnosti v zgodovini ekonomske misli težko našli primerjavo. Keynesianizem je zaznamoval drugo polovico 20. stoletja tako na področju ekonomske znanosti kot ekonomske politike. Zaton keynesianske paradigme je bil nujen ob pojavu stagflacije, ki je v Keynesovem svetu nemogoč. Z zatonom keynesianizma pa sovpada ponovna uveljavitev raziskovalnega programa najostrejšega Keynesovega kritika Friedricha Augusta von Hayeka. Hayek se ukvarja z enakimi problemi, a zaradi različnih vrednostnih in epistemoloških izhodišč ter metodološkega pristopa izpelje drugačne sklepe. Kapitalistična gospodarstva so plačala visoko ceno za minljivo slavo keynesianske revolucije.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, znanje, investicije, socialna država
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 754; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Nekateri vidiki družbene blaginje na področju zdravstvenega stanja ljudi
Jure Bele, Dominik Časar, Polona Tominc, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Družbenega razvoja in blaginje družbe ni mogoče opisati zgolj z ustvarjenim BDP. Kompleksna večdimenzionalna mera, ki odraža družbeni vpliv na blagostanje človeka in človekovega okolja, je nov OECD-jev ˝indeks boljšega življenja˝. Njegov sestavni del je tudi komponenta, ki opredeljuje zdravstveno stanje ljudi v državi. Raziskave kažejo, da so med vplivnimi dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje ljudi in vsiljujejo oz. pogojujejo določene vzorce v življenjskih navadah ljudi, pomembne tudi družbeno-ekonomske determinante - določeni dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni in s tem v povprečju krajše življenjske dobe, so v nižjih družbenih slojih izraženi močneje kot v višjih družbenih slojih. Iz opravljene raziskave izhaja, da je tako tudi v Sloveniji - v družbenih slojih, ki odražajo neenakomerno porazdelitev bogastva, moči, blaginje ... med različnimi družbenimi skupinami, lahko identificiramo tudi različno zdravstveno stanje ljudi, pripadnikov teh družbenih slojev.
Ključne besede: socialna država, država blaginje, kvaliteta življenja, zdravstvo, zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
KRIZA V SLOVENIJI IN SOCIALNA VARNOST
Denis Baghrizabehi, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenijo je konec prvega desetletja 21. stoletja zajela globalna gospodarska kriza. Prizadevanja po omejevanju in odpravi posledic krize so terjala napore, ne samo na gospodarskem, ampak tudi na pravnem področju. Pravo socialne varnosti je samostojna pravna panoga, ki se ukvarja z urejanjem socialnovarnostnih pravic in obveznosti državljanov. Pomembno je zato, ker omogoča izvajanje dolžnosti socialne države. Gospodarska kriza je pahnila veliko število prebivalcev Slovenije v socialno stisko in povzročila znatno rast v pojavnosti števila socialnih primerov. Širitev krize na področje javnih financ Republike Slovenije je znatno otežilo izvajanje nekaterih kategorij socialne varnosti. Javne blagajne zaradi primanjkljaja niso bile sposobne vzdrževati veljavnega sistema financiranja socialnih pravic. Upoštevajoč težave, ki tudi sicer bremenijo sisteme socialne varnosti, so se izvajalci javnih služb tega področja usmerili v politiko varčevanja. Temu skladno sledi zakonodajalec z reguliranjem prava socialne varnosti. Hkrati mora jemati v ozir vse slabši socialni položaj prizadetih posameznikov in se vzdržati pretiranega poseganja v obstoječ nabor socialnih pravic. To diplomsko delo se ukvarja z determiniranjem dolžnosti socialne države ter ugotavljanjem korelacije med krizo in pravom socialne varnosti. V končni fazi predstavi nekatere zakonske spremembe, ki so rezultat prilagajanja krizni situaciji. Bralcu naj služi kot pripomoček pri raziskovanju zadevnega področja. Obseg zakonodajalčeve dejavnosti se je v času pisanja tega dela namreč stopnjeval.
Ključne besede: socialna varnost, kriza, socialna zavarovanja, socialno varstvo, socialna politika, socialna država, financiranje socialne varnosti
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 3281; Prenosov: 613
.pdf Celotno besedilo (401,72 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici