1. Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okoljuJan Rotar, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo.
Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS.
Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo.
Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo. Ključne besede: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1718; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Stališča in predsodki do beguncev in ekonomskih migrantovKatja Finec Kos, 2017, magistrsko delo Opis: Evropski migrantski val konec leta 2015 v Evropi je bil eden največjih doslej in je sprožil različne politične odzive in odzive javnosti. Zanimalo nas je, kakšen odnos in stališča do beguncev in ekonomskih migrantov (emigrantov) imamo v Sloveniji. V magistrski nalogi smo s pomočjo lestvic stališč, socialne distance, vprašalnikov socialne dominantnosti, avtoritarnosti in makiavelizma preverjali povezanost stališč in stopnje socialne distance do beguncev in emigrantov z nekaterimi psihološkimi in sociodemografskimi spremenljivkami. Ugotovitve kažejo, da so z negativnimi stališči do beguncev in emigrantov statistično pomembno povezani desna politična opredelitev, nižja izobrazba, socialna dominantnost in makiavelizem. Moški spol in tip krajevne skupnosti sta povezana z negativnimi stališči do emigrantov, avtoritarnost pa z negativnimi stališči do beguncev. Z višjo stopnjo socialne distance do obeh skupin se povezujejo desna politična opredelitev, socialna dominantnost in avtoritarnost. Prediktorja stališč do beguncev sta politična opredelitev in socialna dominantnost, prediktorji stališč do emigrantov pa spol, tip krajevne skupnosti, politična opredelitev in socialna dominantnost. Stališča do beguncev so bolj negativna kot stališča do emigrantov. Naše ugotovitve se razlikujejo od dosedanjih predvsem glede prediktorjev stališč ter glede na avtoritarnost, spol in tip krajevne skupnosti. Ključne besede: begunci, ekonomski migranti, stališča, socialna distanca, socialna dominantnost, avtoritarnost, makiavelizem Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2433; Prenosov: 511
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Stališča prebivalcev Maribora in Lendave do migrantov v času begunske krizeMaja Budin, 2016, magistrsko delo Opis: Povzetek.
V magistrskem delu so obravnavana stališča do migrantov med prebivalci Lendave in Maribora v obdobju, ki je neposredno sledilo velikemu valu priseljencev z območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Podatki za analizo so bili pridobljeni v času od 24. 4. 2016 do 3. 8. 2016 s pomočjo priložnostnega kvotnega vzorca (N=338). Populacijo odraslih prebivalcev obeh mest smo razdelili na kvote in jih v Mariboru omejili s spolom in starostjo, v Lendavi pa zaradi narodnostno mešanega prebivalstva še dodatno z narodnostjo. Kraja vzorčenja sta bila izbrana zaradi njune različne geografske lege, ki je vplivala na precejšnje razlike glede prehajanja oz. sprejemanja migrantov. V Lendavi je bil tako postavljen sprejemni center, ki je tamkajšnje prebivalstvo v primerjavi z Mariborom postavljal v bistveno bolj intenziven in neposreden stik z migranti in nasploh s tako imenovano begunsko problematiko.
Stališča do migrantov so bila merjena z dvajsetimi trditvami, ki označujejo socialno distanco, ksenofobijo in netolerantnost – poglobljeno te koncepte obravnavamo v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu so najprej obravnavani vplivi socio-demografskih kategorij, kot so kraj bivanja, spol, starost, izobrazba ter narodnost na stališča do migrantov, zatem tudi vpliv psihološke avtoritarnosti. V nadaljevanju so bila stališča do migrantov s pomočjo semantičnega diferenciala primerjana s stališči do nekaterih tipičnih etničnih kategorij in družbenih skupin, kot so Nemci, Slovenci; Romi, homoseksualci, upokojenci in študentje. Skozi empirično raziskavo smo ugotovili predvsem, da so stališča do migrantov bistveno bolj naklonjena med (1) prebivalci Maribora v primerjavi s prebivalci Lendave, (2) med mlajšimi v primerjavi s starejšimi prebivalci obeh mest, (3) med višje izobraženimi posamezniki. V analizi vpliva demografskih dejavnikov se je še izkazalo, da (4) spol in (5) narodnost nista statistično značilno povezana s stališči do migrantov. Kot daleč najmočnejši prediktor (nižje) naklonjenosti do migrantov se je v analizi izkazal indikator psihološke avtoritarnosti. Analize so pokazale tudi to, da so migranti (7) v primerjavi s Slovenci in Nemci v povprečju ocenjeni z bistveno bolj negativnimi pridevniki in da (8) so med vsemi obravnavanimi skupinami deležni skoraj najvišje stopnje socialne distance, takoj za Romi. Ključne besede: stališča, dejavniki stališč, migrant, begunec, ksenofobija, socialna distanca, (ne)tolerantnost. Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2622; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. POVEZANOST RELIGIOZNOSTI IN STALIŠČ O HOMOSEKSUALNOSTI V SRBIJITamara Jovičić, 2016, diplomsko delo Opis: V vseh družbah sveta so bili in so še vedno prisotni pripadniki lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transseksualnih (LGBT) skupin, same družbe in posamezniki pa se na pojav različno odzivajo. Homofobija pomeni nestrinjanje, nesprejemanje in odpor do homoseksualcev, ki lahko vodi v različne oblike nasilja in diskriminacijo le-teh.
Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezava med religioznostjo (pravoslavjem) in stališči o homoseksualnosti v Srbiji ali z drugimi besedami, ali religioznost vpliva na nastajanje in ohranjanje homofobije v Srbiji.
Prva naloga dela je teoretično predstaviti definicijo, funkcijo in pomen človekovih pravic v nasprotju s homofobijo. Opisano je splošno stanje, življenje in pravna ureditev položaja LGBT skupin v Srbiji in hkrati predstavljen odnos vodilne religijske organizacije – Srpske pravoslavne cerkve (SPC) do le-teh. Teoretični del diplomske naloge je zaključen s pregledom dosedanjih raziskav o povezanosti religioznosti in stališč o homoseksualnosti.
Druga naloga dela je empirična raziskava, v kateri smo z analizo anketnega vprašalnika preverjali hipoteze, ki se nanašajo na vprašanje povezanosti religioznosti s stališči o homoseksualnosti. Rezultati so pokazali, da obstaja povezava med religioznostjo in stališči o homoseksualnosti, saj tisti, ki so bolj religiozni imajo tudi bolj homofobična stališča. Vendar pa je potrebno opozoriti, da na nastanek in ohranjanje homofobije v Srbiji ne vpliva samo religioznost, temveč več medsebojno zelo povezanih dejavnikov, kot so tudi tradicionalnost, splošna prepričanja o spolnih vlogah, nacionalizem, »strah pred Zahodom«, standardi »normalnosti«, itd. Ključne besede: LGBT, homoseksualnost, človekove pravice, religioznost, stališča, homofobija, socialna distanca, Srbija. Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1887; Prenosov: 185
Celotno besedilo (804,00 KB) |
5. ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN KATOLIKOV DO DRUGAČNOSTIGregor Kuhar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vloga Rimskokatoliške Cerkve pri problemu sobivanja ljudi in skupin z različno kulturo, različno religijo ali z različnimi nazori. Problem je obravnavan znotraj širšega konteksta vprašanj o vlogi religije pri medverskem in medkulturnem sožitju. V nalogi se dotikamo tudi razmerja med moralo in religijo, saj naj bi miroljubna narava in povezovalna zmožnost religije (ožje krščanstva in katolištva) bila ena izmed njenih pomembnih moralnih lastnosti. Srečamo se z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči o vlogi religije, krščanstva in katolištva. Po eni strani se religijo, krščanstvo in katolicizem pojmuje kot element, ki povezuje ljudi ne glede na etnično, razredno ali kakršnokoli drugo pripadnost, in kot dejavnik, ki v družbi krepi vrednote miru, ljubezni in skrbi za druge. Po drugi strani pa se srečamo s trditvami o religiji in konkretneje o krščanstvu ter katolicizmu kot dejavniku, ki ljudi razločuje glede na religijsko (ne)pripadnost, pri čemer niso redke misijonarske težnje in različne oblike nasilja. V nalogi so trditve o povezovalni vlogi religije empirično preverjene na podlagi podatkov iz svetovne raziskave vrednot (World Values Survey 1981-2008). Primerjava socialne distance, ki jo izražajo pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pripadniki pravoslavnih Cerkva, pripadniki islama ter posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, do posameznikov, ki kršijo religijske norme, in do pripadnikov druge religije med drugim pokaže, da: kristjani (katoliki in pravoslavci) ne izražajo socialne distance v najmanjših deležih; socialno distanco izražajo v najmanjši meri posamezniki, ki niso pripadniki nobene religije, in katoliki; bolj religiozni katoliki izražajo socialno distanco v večjem deležu kot manj religiozni katoliki. Ključne besede: socialna distanca, Rimskokatoliška Cerkev, medkulturni dialog, medverski dialog, sprejemanje drugačnosti, odnos do drugih Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 4089; Prenosov: 339
Celotno besedilo (530,83 KB) |