| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DELOVANJE IN POLITIČNA MISEL HENRIKA TUME MED 1. SVETOVNO VOJNO
Matjaž Klasinc, 2014, diplomsko delo

Opis: Henrik Tuma je bil učitelj, politik, pravnik, alpinist, publicist, ekonomist in narodni buditelj. Bil je eden izmed najpomembnejših politikov v prvih dveh desetletjih 20. stoletja na Goriškem in med prvo svetovno vojno v Sloveniji. Gimnazijo je Tuma obiskoval v Ljubljani med letoma 1869 in 1874, ki pa je zaradi težav s profesorji ni dokončal, ter se leta 1874 vpisal na učiteljišče in postal učitelj. Maturo je opravil šele leta 1881 na tržaški gimnaziji ter se vpisal na študij prava na Dunaj, ki ga je zaključil leta 1886. Življenjsko pot je nadaljeval v Trstu, kjer je bil pripravnik pri deželnem sodišču. Na sodišču so hitro opazili njegovo sposobnost, zato je hitro napredoval do samostojnega sodnika. Leta 1888 je Tuma opravil še zadnji doktorski izpit ter pridobil naziv doktor. 1889 je opravil še sodniški izpit in začel razmišljati o odvetniški poti, vendar je leta 1890 sprejel mesto sodnika v Tolminu in nato še leta 1894 v Gorici. Njegovo sodniško delo je bilo zaznamovano z bojem za pravice Slovencev na Goriškem za rabo slovenskega jezika, kar ga je spremljalo tudi na začetku politične kariere. V politiko je vstopil leta 1895, ko je bil izvoljen kot poslanec v goriški deželni zbor, kjer so ga kot pravnika imenovali tudi v deželni odbor. V deželnem zboru je bil en mandat, na kar zaradi spora z vodstvom stranke več ni kandidiral ter se leta 1903 za nekaj časa umaknil iz strankarske politike. V tem času je spremenil svojo politično orientacijo, saj se je začel zbliževati s socializmom, posledica česa je bil njegov vstop v Jugoslovansko socialnodemokratsko stranko (JSDS) − leta 1908. Kot zelo izobraženemu in razgledanemu človeku, je hitro rastel tudi njegov vpliv v stranki. Leta 1914 je postal uradni ideolog JSDS, kar je ostal do konec leta 1917, ko se je zaradi različnih ideoloških pogledov začel s stranko razhajati. Njegovo politično misel v teh letih je predstavljal avstromarksizem, v okviru katerega se je zavzemal za obstoj Avstro-Ogrske monarhije kot velikega ekonomskega prostora, del katerega so bili tudi Slovenci, ki so v ta prostor spadali v okviru jugoslovanske ideje, ki je močno vplivala na njegovo politično misel. Po razhodu z JSDS se je po prvi svetovni vojni vključil v italijansko socialdemokratsko stranko. Iz stranke, kakor tudi iz aktivne politike, se je umaknil leta 1921, zaradi razkola v italijanski stranki.
Ključne besede: Henrik Tuma, avstromarksizem, Avstro-Ogrska monarhija, jugoslovanska ideja, Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, prva svetovna vojna, socialna demokracija.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1138; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (823,77 KB)

2.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici