Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Veliko mladih posameznikov, ki trpijo zaradi socialne anksioznosti, se sooča z ovirami pri zdravljenju in neradi iščejo strokovno pomoč. Tehnološko podprte terapije zagotavljajo dodatne terapevtske možnosti in lahko pomagajo premagati omejitve tradicionalnega zdravljenja socialne anksioznosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv eZdravja na lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih. Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo v podatkovnih bazah Web of Science, PubMed, Cochrane Library ter CINAHL Ultimate. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. Sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav, od katerih je ena raziskava spadala v tretji nivo, pet raziskav pa v drugi nivo. Ugotovili smo, da intervencije na področju eZdravja, predvsem internetna kognitivna-vedenjska terapija (ICBT), ponujajo obetavno pot za lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih. Razprava in zaključek: Zaradi dostopnosti, razširljivosti, personalizacije, interaktivnosti in možnosti stroškovne učinkovitosti je eZdravje obetaven pristop za zagotavljanje z dokazi podprtega zdravljenja in preprečevanja socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vendar je potrebnih še več raziskav za ugotavljanje učinkovitosti različnih vrst digitalnih intervencij ter njihove dolgoročne učinke.
Ključne besede: eZdravje, mladostniki, socialna anksioznost, lajšanje simptomov
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 35
Celotno besedilo (925,17 KB)

Opis: Mladostništvo je obdobje, za katero so značilne velike spremembe in je čas, v katerem posameznik oblikuje svojo identiteto. V tem obdobju se največkrat pojavijo različne anksiozne motnje, ki vidno vplivajo na kakovost življenja posameznika. Socialna fobija spada med najpogostejše anksiozne motnje in je dejavnik tveganja za različne motnje in težave v kasnejšem življenju. Ogroženi so predvsem posameznikov odnos z ljudmi, akademski uspeh in zmožnost za službo in delo v prihodnosti. V zaključnem delu je bila pregledana strokovna in znanstvena literatura v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE in Science direct. Uporabljeni članki, ki so se nanašali na izbrano temo, so bili prosto dostopni ter objavljeni v celoti in ne starejši od 10 let in sistematično pregledani. Opažamo negativen vpliv socialne fobije na medsebojne odnose. Mladostniki se vse raje zatekajo v virtualni svet, kjer se lahko pretvarjajo, da so nekdo drug. Situacije, kjer pride do stika iz oči v oči, so za njih zelo stresne in se počutijo nelagodno. Učenci imajo tudi slabši šolski uspeh, kar posledično vpliva na kasnejše poklicno življenje. Zaradi socialne fobije, jih ima veliko težave z delovno zmožnostjo, zato je za te posameznike značilna večja odsotnost v službi. Socialna fobija negativno vpliva na kakovost življenja mladostnikov in to na več področjih. Menimo, da bi se moralo več raziskav osredotočiti na to temo, ker je še premalo raziskana, predvsem pa zato, ker vpliva na mladostnikovo sedanjost in bo vplivala tudi na njegovo prihodnost ter pomembne odločitve.
Ključne besede: spremenjen način življenja, anksioznost, socialna fobija v mladostništvu
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 563; Prenosov: 147
Celotno besedilo (804,47 KB)

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1858; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike socialne integracije dijakov s posebnimi potrebami v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja. S komparativno analizo in pregledom obstoječih raziskav tako v slovenskem kot tudi svetovnem prostoru smo dobili širok teoretični vpogled v samopodobo, splošno in specifično samoučinkovitost ter socialno anksioznost učencev in dijakov s posebnimi potrebami v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Predstavili smo slovensko zakonsko podlago, ki narekuje vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju individualiziran pristop, zagotavljanje prilagoditev in ustrezne dodatne strokovne pomoči ter podpore, ki lahko mladostniku s posebnimi potrebami omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. Namen empiričnega dela doktorske disertacije je zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja socialne integracije v slovenskem srednješolskem prostoru. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo, natančneje na populacijo mladostnikov, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, za katere je v slovenskem šolskem polju značilna negativna selekcija. V navedene programe namreč vpis iz leta v leto izrazito upada, med dijaki, ki se vključijo, pa prevladujejo učno šibkejši dijaki, ki prihajajo iz družinskega okolja z nizkim kulturnim kapitalom, dijaki z nizko stopnjo notranje motivacije, ki so vedenjsko problematični, ter dijaki s posebnimi potrebami (program srednjega poklicnega izobraževanja je namreč program, ki ga izbere vsako leto 45 % vseh dijakov s posebnimi potrebami). V raziskovalni vzorec smo zajeli 417 dijakov prvega letnika, od tega 105 s posebnimi potrebami (opredelitev: primanjkljaji na posameznih področjih učenja), ki so bili anketirani v začetku in ob zaključku šolskega leta 2011/2012. Želeli smo namreč dobiti vpogled, kaj se dogaja s samopodobo, s splošno in socialno samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo tekom leta. Pri dijakih s posebnimi potrebami smo zaznali statistično značilno slabšo samopodobo, nižjo oceno splošne in socialne samoučinkovitosti ter višjo oceno socialne anksioznosti kot pri njihovih sošolcih brez posebnih potreb. Splošna in socialna samoučinkovitost sta iz inicialnega v finalno merjenje celo upadli. Dijaki s posebnimi potrebami so v razredne skupnosti slabše integrirani kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili tudi preko sociometričnih analiz. Rezultati sociometrične preizkušnje namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih statusih dijakov s posebnimi potrebami in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s posebnimi potrebami največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj doktorske disertacije ugotavljamo, da je ključnega pomena oblikovanje celostne mreže pomoči, ki zajema vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. Dijakom s posebnimi potrebami lahko odstranimo ovire na poti do cilja in sledimo njihovi največji koristi, ko se osredotočimo ne le na dijake same, temveč tudi na strokovne delavce v srednji šoli, starše dijakov s posebnimi potrebami in ne nazadnje sošolce dijakov s posebnimi potrebami. Še vedno pa vidimo, med vsemi navedenimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa, učitelja kot subjekt, ki je ključnega pomena pri razvoju inkluzivne šolske kulture ter pri opolnomočenju dijakov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: samopodoba, socialna samoučinkovitost, splošna samoučinkovitost, socialna anksioznost, sociometrični položaj, srednje poklicno izobraževanje, socialna integracija.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2014; Ogledov: 3600; Prenosov: 550
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem socialne anksioznosti pri mladostnikih in prisotnost le-te v različnih socialnih situacijah, ki so jim mladostniki izpostavljeni. Delo je vsebinsko razdeljeno na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, je obravnavano področje čustev, s katerimi je anksioznost neposredno povezana, področje mladostništva, kjer so opisane splošne, razvojne, psihološke, socialne karakteristike oziroma naloge tega obdobja ter nazadnje področje o anksioznosti, o fenomenu socialne anksioznosti v povezavi s konkretnim obdobjem mladostništva. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, sem s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila med različno stare mladostnike v različnem socialnem okolju, raziskala, kako se socialna anksioznost dejansko kaže pri mladostnikih. Predstavljene so ugotovitve o prisotnosti socialne anksioznosti pri mladostnikih, o obstoju razlik med socialno anksioznimi mladostniki, o povezanosti socialne anksioznosti s socialnimi odnosi ter socialni anksioznosti v različnih socialnih situacijah — katere so tiste socialne situacije, v katerih mladostniki občutijo več ali manj strahu, tesnobe in katerim situacijam se bolj ali manj pogosto izogibajo.
Ključne besede: socialna anksioznost, čustva, strah, mladostniki, socialne situacije
Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 6274; Prenosov: 1279
Celotno besedilo (1,70 MB)