| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALNA ANKSIOZNOST V MLADOSTNIŠTVU IN NJENA POVEZANOST Z MLADOSTNIKOVIM PSIHOSOCIALNIM POLOŽAJEM V RAZREDU
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v razredu. V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.
Ključne besede: socialna anksioznost, mladostništvo, samopodoba, psihosocialni položaj učenca v razredu, vzorci vedenja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3873; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
POVEZANOST MED ZASKRBLJENOSTJO IN AGRESIVNOSTJO PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Mateja Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zaskrbljenost in agresivnost pri predšolskih otrocih je zapisana povezanost med pojavoma zaskrbljenost in agresivnost predšolskih otrok. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zaskrbljenost. Navedla sem njeno definicijo in dejavnike zaskrbljenosti, opisala sem, kaj otroke najbolj skrbi, kako izražajo svojo zaskrbljenost ter kako vpliva zaskrbljenost na otroka. Navedla sem tudi povezanost zaskrbljenosti in anksioznosti ter nekaj nasvetov, kako premagati zaskrbljenost pri otroku. Opisala sem strah, njegov nastanek ter vplive in posledice, ki jih ima strah na otroka. Predstavila sem strah pri otrocih in opisala, kako strah izražamo. Prav tako sem predstavila socialno anksioznost in opisala njeno definicijo, izvore socialne anksioznosti in razvoj le-te v otroštvu. V nadaljevanju diplomskega dela sem predstavila agresivnost. Navedla sem njene opredelitve, temeljne dejavnike doživljanja in vedenja, oblike agresivnosti in telesne izraze agresivnosti. V nadaljevanju sem se osredotočila na agresivnost pri predšolskih otrocih in navedla razvoj agresivnosti po starostnih obdobjih, motnje agresivnosti, opisala sem igro in agresivnost ter vpliv medijev na agresivnost predšolskega otroka. Opisala sem agresivnost v vrtcu, odkrivanje agresivnosti ter vzgojne ukrepe in agresivnost. Teoretični del sem zaključila z nasveti za vzgojitelje in starše, kako se spoprijeti z agresivnostjo. V empiričnem delu sem s pomočjo analize ocenjevalnih lestvic o zaskrbljenosti otrok in ocenjevalnih lestvic o oblikah otrokove agresivnosti ugotavljala, ali sta zaskrbljenost in agresivnost v ocenah vzgojiteljic morda povezana. Ugotavljala sem razlike med dečki in deklicami v ocenah vzgojiteljic o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti. Zanimala pa me je tudi povezanost med starostjo otrok in ocenami njihove zaskrbljenosti ter agresivnosti, ki so jih dale vzgojiteljice. Rezultati so pokazali, da ni povezanosti med ocenami vzgojiteljic otrokove zaskrbljenosti in ocenami vzgojiteljic otrokove agresivnosti. Ugotovila sem tudi, da ni pomembnih razlik med spoloma v ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice o otrokovi zaskrbljenosti in agresivnosti pri predšolskih otrocih. Iz tega lahko sklepamo, da dečki niso bolj zaskrbljeni in agresivni kot deklice in obratno. Rezultati so prav tako pokazali, da po ocenah, ki so jih dale vzgojiteljice, ni pomembne povezanosti med zaskrbljenostjo in različno starimi otroki, prihaja pa do povezanosti med agresivnostjo različno starih otrok, in sicer starejši kot so otroci, manj agresivnosti izražajo. Rezultati kažejo, da so po ocenah vzgojiteljic otroci najpogosteje zaskrbljeni z dogodki, ki so povezani z njihovimi socialnimi odnosi med vrstniki. Z raziskavo sem ugotovila tudi, da se po ocenah vzgojiteljic verbalna agresivnost pojavlja v vrtcu pogosteje kot telesna. Splošno pa rezultati kažejo, da vzgojiteljice relativno nizko ocenjujejo zaskrbljenost predšolskih otrok, še nižje pa njihovo agresivnost.
Ključne besede: zaskrbljenost, strah, socialna anksioznost, agresivnost, predšolski otrok
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2164; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (351,70 KB)

3.
SOCIALNA ANKSIOZNOST PRI MLADOSTNIKIH V RAZLIČNIH SOCIALNIH SITUACIJAH
Petra Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problem socialne anksioznosti pri mladostnikih in prisotnost le-te v različnih socialnih situacijah, ki so jim mladostniki izpostavljeni. Delo je vsebinsko razdeljeno na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu, je obravnavano področje čustev, s katerimi je anksioznost neposredno povezana, področje mladostništva, kjer so opisane splošne, razvojne, psihološke, socialne karakteristike oziroma naloge tega obdobja ter nazadnje področje o anksioznosti, o fenomenu socialne anksioznosti v povezavi s konkretnim obdobjem mladostništva. V empiričnem delu, ki sledi teoretičnemu, sem s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelila med različno stare mladostnike v različnem socialnem okolju, raziskala, kako se socialna anksioznost dejansko kaže pri mladostnikih. Predstavljene so ugotovitve o prisotnosti socialne anksioznosti pri mladostnikih, o obstoju razlik med socialno anksioznimi mladostniki, o povezanosti socialne anksioznosti s socialnimi odnosi ter socialni anksioznosti v različnih socialnih situacijah — katere so tiste socialne situacije, v katerih mladostniki občutijo več ali manj strahu, tesnobe in katerim situacijam se bolj ali manj pogosto izogibajo.
Ključne besede: socialna anksioznost, čustva, strah, mladostniki, socialne situacije
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 4102; Prenosov: 772
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Socialna anksioznost in šolska uspešnost
Andrej Kirbiš, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: šolski uspeh, dejavniki šolskega uspeha, dijaki, anksioznost, socialna anksioznost
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1119; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Samopodoba v povezavi s socialno anksioznostjo in samoučinkovitostjo dijakov s posebnimi potrebami v srednjem poklicnem izobraževanju
Teja Majcen, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike socialne integracije dijakov s posebnimi potrebami v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja. S komparativno analizo in pregledom obstoječih raziskav tako v slovenskem kot tudi svetovnem prostoru smo dobili širok teoretični vpogled v samopodobo, splošno in specifično samoučinkovitost ter socialno anksioznost učencev in dijakov s posebnimi potrebami v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Predstavili smo slovensko zakonsko podlago, ki narekuje vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju individualiziran pristop, zagotavljanje prilagoditev in ustrezne dodatne strokovne pomoči ter podpore, ki lahko mladostniku s posebnimi potrebami omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. Namen empiričnega dela doktorske disertacije je zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja socialne integracije v slovenskem srednješolskem prostoru. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo, natančneje na populacijo mladostnikov, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, za katere je v slovenskem šolskem polju značilna negativna selekcija. V navedene programe namreč vpis iz leta v leto izrazito upada, med dijaki, ki se vključijo, pa prevladujejo učno šibkejši dijaki, ki prihajajo iz družinskega okolja z nizkim kulturnim kapitalom, dijaki z nizko stopnjo notranje motivacije, ki so vedenjsko problematični, ter dijaki s posebnimi potrebami (program srednjega poklicnega izobraževanja je namreč program, ki ga izbere vsako leto 45 % vseh dijakov s posebnimi potrebami). V raziskovalni vzorec smo zajeli 417 dijakov prvega letnika, od tega 105 s posebnimi potrebami (opredelitev: primanjkljaji na posameznih področjih učenja), ki so bili anketirani v začetku in ob zaključku šolskega leta 2011/2012. Želeli smo namreč dobiti vpogled, kaj se dogaja s samopodobo, s splošno in socialno samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo tekom leta. Pri dijakih s posebnimi potrebami smo zaznali statistično značilno slabšo samopodobo, nižjo oceno splošne in socialne samoučinkovitosti ter višjo oceno socialne anksioznosti kot pri njihovih sošolcih brez posebnih potreb. Splošna in socialna samoučinkovitost sta iz inicialnega v finalno merjenje celo upadli. Dijaki s posebnimi potrebami so v razredne skupnosti slabše integrirani kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili tudi preko sociometričnih analiz. Rezultati sociometrične preizkušnje namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih statusih dijakov s posebnimi potrebami in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s posebnimi potrebami največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj doktorske disertacije ugotavljamo, da je ključnega pomena oblikovanje celostne mreže pomoči, ki zajema vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. Dijakom s posebnimi potrebami lahko odstranimo ovire na poti do cilja in sledimo njihovi največji koristi, ko se osredotočimo ne le na dijake same, temveč tudi na strokovne delavce v srednji šoli, starše dijakov s posebnimi potrebami in ne nazadnje sošolce dijakov s posebnimi potrebami. Še vedno pa vidimo, med vsemi navedenimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa, učitelja kot subjekt, ki je ključnega pomena pri razvoju inkluzivne šolske kulture ter pri opolnomočenju dijakov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: samopodoba, socialna samoučinkovitost, splošna samoučinkovitost, socialna anksioznost, sociometrični položaj, srednje poklicno izobraževanje, socialna integracija.
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 1931; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
Duševno zdravje v slovenski vojski
Darja Perceva, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres. Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Ključne besede: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 436; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

7.
Vloga perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja
Diana Špilak, 2019, magistrsko delo

Opis: Perfekcionizem, ki ga lahko definiramo kot težnjo k popolnosti, se povezuje tako z ugodnimi kot z neugodnimi izidi za posameznika, kar je potrdilo veliko raziskav. V magistrski nalogi smo se osredotočili na povezanost perfekcionizma z neugodnimi izidi za posameznika. Namen pričujoče študije je bil preveriti vlogo perfekcionizma pri socialni anksioznosti in motnjah hranjenja na vzorcu srednješolske populacije v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 146 srednješolcev, od tega 37 fantov in 109 deklet, starih od 15 do 19 let. Udeleženci raziskave so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz petih delov. Prvi del so sestavljala demografska vprašanja, nato so udeleženci izpolnili Frostovo lestvico perfekcionizma FMPS, Lestvico perfekcionizma za otroke in mladostnike CAPS, Inventarij socialne fobičnosti SPIN in Vprašalnik vzorcev hranjenja EAT-26. Hipoteze smo v programu SPSS preverjali s t-testom, Mann-Whitneyevim U-testom za neodvisne vzorce, regresijsko analizo in dodatkom Process Macro. Ugotovili smo, da so pozitivni napovedniki socialne anksioznosti perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja. Kot pozitivni napovedniki motenj hranjenja so se izkazali perfekcionizem, zaskrbljenost zaradi napak ter socialna anksioznost. V raziskavi smo prav tako ugotovili, da je dimenzija hujšanje pozitiven napovednik indeksa telesne mase, bulimija in preokupacija s hrano ter oralna kontrola pa sta negativna napovednika indeksa telesne mase. Rezultati so pokazali, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, socialne anksioznosti in motenj hranjenja. Natančneje, ugotovili smo, da je za dekleta v primerjavi s fanti značilna višja izraženost perfekcionizma, ki se kaže zlasti kot dvom v svoja dejanja in zaskrbljenost pred napakami, prav tako pa so pri dekletih v primerjavi s fanti bolj izražena vedenja, ki se nanašajo na hujšanje, preokupacijo s telesnim videzom in motenimi vzorci hranjenja, značilnimi za bulimijo nervozo.
Ključne besede: perfekcionizem, socialna anksioznost, motnje hranjenja
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 141; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici