| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delavstvo od kapitalizma do kapitalizma na primeru tekstilne tovarne Novoteks
Tina Podbevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem raziskovala položaj delavskega razreda znotraj dveh ekonomskih modelov: kapitalizma in jugoslovanskega socializma. Tako kot v vsaki družbi je tudi v kapitalistični Jugoslaviji izkoriščani razred (delavski in kmečki) poskušal premagati socialne razlike in si z organiziranjem v različnih političnih skupinah (stranke, sindikati, društva) priboriti pravice in enakopravnost. Z razpadom Kraljevine Jugoslavije in nastopom socialistične Jugoslavije je na položaj delavskega razreda vplival novi gospodarsko-politični (in s tem družbeni) sistem, imenovan socializem. V socialistični Jugoslaviji so šli delavci in delavke skozi štiri modele socializma (administrativni, samoupravni, tržni in dogovorni), pri katerih se je kombiniralo med načrtom in trgom. S spreminjanjem različnih gospodarskih in političnih modelov so se ustvarjali tudi različni pogoji udejstvovanja in razbremenitve delavskega razreda. S postopnim preusmerjanjem gospodarstva in politike k tržnim zakonitostim je država vse bolj spodkopavala ideje socializma in se vračala v kolesje kapitalizma. Po razpadu socialistične Jugoslavije so se delavci in delavke v Sloveniji soočili s privatizacijo, denacionalizacijo in postopno deregulacijo ekonomije, kar je prineslo stečaje, znižanje in neizplačevanje plač ter kršitve delovnopravne zakonodaje. V magistrski nalogi sem raziskala tudi položaj delavcev in delavk v Tekstilni tovarni Novoteks, ki je bila ena od gospodarsko pomembnejših tovarn na Dolenjskem. Z analizo 124 člankov sem na ravni tovarne podrobneje predstavila dobre in slabe prakse jugoslovanskega socialističnega sistema. Z raziskavo vzročno-posledične povezave med makro- in mikronivojem sem nato lahko predstavila počasno, a temeljito preobrazbo Novoteksa v tržno naravnano proizvodnjo, ki se je končala s stečajem tovarne v devetdesetih.
Ključne besede: kapitalizem, socializem, administrativni socializem, samoupravni socializem, tržni socializem, dogovorni socializem, delavski razred, Tekstilna tovarna Novoteks
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 525; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
Jugoslovanske nacionalizacije (1945-1963)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nacionalizacijo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni kot enega izmed razlastitvenih ukrepov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za uvajanje socialističnega planskega gospodarstva, temelječega na centralizaciji. Prehod privatnega imetja v državno lastnino je bil namreč pogoj za dominacijo nove oblasti na političnem in gospodarskem področju, ki jo je taktično pridobila z zaplembami, sekvestrom in nacionalizacijo ter s pojmoma splošno ljudsko premoženje in ljudska oblast ustvarila navidezno vladavino delavskega razreda. Do konca leta 1948 je državni gospodarski sektor postal prevladujoč, saj je KPJ že s prvima dvema nacionalizacijama podržavila več kot 90 % zasebnih in tujih gospodarskih podjetij. Kljub temu je upravljanje razlaščenega premoženja imelo več negativnih kot pozitivnih posledic.
Ključne besede: nacionalizacija, razlaščevanje, socializem, zaplembe, podržavljanje, družbena lastnina, plansko gospodarstvo
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 948; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
Lastnina kot dejavnik načrtovanja javnih mestnih prostorov v socializmu in kapitalizmu
Višnja Kukoč, 2013, strokovni članek

Opis: V tem članku proučujemo povezanost načrtovanja javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem in pojem ter oblike lastnine v kapitalizmu, v pravnem sistemu in ustavi nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije ter tudi v pravnem sistemu Republike Hrvaške. Split III, del mesta Split, je študijski primer v dveh različnih družbenih sistemih. Ugotavljamo, da je za potrebe gradnje javnih mestnih prostorov kristalizacija kolektivnih subjektov javnih dobrin skozi javno pravo nujna. Ker mesto predstavlja kolektivno življenje, mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovi lastnini ter ju za določene potrebe funkcioniranja mesta kot celote tudi preseči.
Ključne besede: mesta, javni prostor, urbanistični razvoj, urbanistično planiranje, zemljišča, lastnina, socializem, kapitalizem
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 351; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
»Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijih
Martina Ferlinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi. V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema.
Ključne besede: mednarodni dan žena, konstrukti spola, socialistični feminizem, liberalni feminizem, socializem, kapitalizem, kritična diskurzivna analiza
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 612; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Dinamika delavske zavesti
Jadwiga Staniszkis, 1983, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Jadwiga Staniszkis, sociologija, socializem, delavski razred, Poljska
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 488; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Industrijski razvoj Poljske. II.del: Ekonomska politika Rusije in Poljske
Rosa Luxemburg, 1982, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Roza Luksemburg, Poljska, ekonomija, politika, marksizem, socializem
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 408; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (14,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvu
Katja Grašič, 2017, magistrsko delo

Opis: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Ključne besede: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 799; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Socializem in moderna veda
Enrico Ferri, 1911

Ključne besede: znanost, sociologija, religije, socializem, darvinizem
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 511; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Iskanje izvedeno v 5.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici