| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 43 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 134; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

42.
Medgeneracijski center Tezno
Rok Peternel, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Živimo v času velikih nasprotij. Po eni strani nam tehnologija omogoča več prostega časa kot kadarkoli doslej, po drugi strani pa vedno manj tega časa preživimo na kakovosten način. Vedno manj je tudi druženja znotraj in zunaj ozkega kroga družine, saj imamo vse potrebno na dosegu roke znotraj lastnega doma. Ta projektna naloga je izdelena kot iniciativa za kakovostno preživljanje prostega časa skozi različne športne in interesne dejavnosti in skozi druženje vseh starostnih skupin raziskuje idejo medgeneracijskega centra na območju Tezna v Mariboru.
Ključne besede: medgeneracijski center, povezovanje generacij, center aktivnosti, izobraževanje, športne aktivnosti, socializacija, odprti prostor
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 150; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (132,33 MB)

43.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici