| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Primerjava socializacijskega procesa med sodobnimi evropskimi in neevropskimi družbami
Martina Lah, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s pojasnitvijo in primerjavo socializacijskega procesa v sodobnih evropskih in neevropskih družbah. Socializacija je proces, ki teče vse življenje in preko katerega se oblikujejo posameznikovi vedenjski vzorci, vrednote, standardi, veščine, stališča in motivi. Gre za proces sprejemanja in prevzemanja različnih vedenjskih vzorcev tistih socialnih skupin, v katerih posameznik živi. Socializacija je proces vključevanja otroka v socialno-kulturno okolje, v katerem je rojen, v katerem živi in v katerem osvaja kulturo družbe, ki ji pripada. Ljudje smo družbena bitja, ki živimo v različnih družbenih skupinah in v interesu vsake je, da bi trajala skozi prostor in čas. Za uresničitev tega cilja ima vsaka družba izdelana svoja pravila, ki določajo, kako naj pripadniki družbe ravnajo in vzgajajo svoje potomce, da bodo svojo kulturo prenesli na svoje potomce. Socializacija se prične takoj po otrokovem rojstvu v primarni socialni celici – družini. Socializacija kot celoten proces obsega dva temeljna socializacijska procesa in poteka na dveh nivojih: prvi je nivo družbe, drugi pa nivo posameznika. Proces posameznikovega učlovečenja je družbeno in kulturno določen. Ta pogojenost je za vsakega posameznika ključnega pomena – vsaka družba in kultura namreč posameznika oblikujeta po lastnih kulturnih, gospodarskih, političnih in družbenozgodovinskih standardih. V socializaciji posameznik v interakciji z družbo prisvaja kulturo te družbe ter na ta način postaja njen član. Družba preko svoje kulture, ki je skupna in naučena, vpliva na posameznika. V diplomskem delu bomo predstavili proces posameznikovega učlovečenja, vzgoje oz. potek socializacijskega procesa, in dokazali, da se med kulturami močno razlikuje. Ljudje so izpostavljeni različnim vzgojnim stilom, ki so odvisni od družbenega okolja in zahtev, ki jih družba postavlja pred posameznika. Predstavljamo, da se z globalnim širjenjem materialnih proizvodov spreminjajo vrednote in način življenja, kar vodi v narcistično obnašanje. Sodobni materializirani potrošniški svet zahteva nove potrošniške vrednote in jih tudi proizvaja.
Ključne besede: socializacija, bipolarnost socializacijskega procesa, kultura, vzgoja, narcistična socializacija, patološki narcis, potrošniške družbe
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1466; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

22.
RAZMERJE MED ZDRAVORAZUMSKIMI UTEMELJITVAMI VERE V BOGA IN ZNANSTVENIMI DOGNANJI NA TEM PODROČJU
Tjaša Boroja, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelj pričujoče diplomske naloge je obravnava razmerja med zdravorazumskimi utemeljitvami vere v boga in znanstvenimi dognanji na tem področju. Na podlagi tega smo si v okviru teoretičnega dela zastavili šest predpostavk, zakaj naj bi ljudje verovali v boga. Predstavitev ključnih znanstvenih razlag religije z avtorji in opis razlag ter raziskav, ki so se pojavile do sedaj, temelji na izvoru religije kot smiselni razlagi življenja in sveta, ter viru tolažbe. Analizirali smo Durkheimovo sociologistično pojmovanje religije, proučili religijo kot stranski produkt prirojenih kognitivnih vzorcev in produkt težnje po racionalnem izbiranju, prav tako pa smo poudarili izkustveno podlago religije. V empiričnem delu naloge smo na podlagi predstavljene teorije ter s pomočjo kvalitativnega zbiranja podatkov poiskali razloge za vero v boga, s katerimi smo razložili posameznikove težnje po verovanju. S pomočjo šestnajstih udeležencev, ki so sodelovali v delno-strukturiranem intervjuju, katerega smo izvajali v času najpomembnejšega krščanskega praznika velike noči v romarskem kraju, imenovanem Međugorje, smo preverili, zakaj posamezniki po njihovi lastni oceni verujejo v boga, kakšne zdravorazumske utemeljitve vere prevladujejo pri vernikih in kakšne so njihove predstave o bogu. Namen in cilj empiričnega dela je, prikazati in povezati konkretna mnenja, stališča in poglede sodelujočih vernikov ter jih primerjati z obstoječimi teoretičnimi pristopi. Analiza intervjujev, ki je temeljila na zelo pristranskem vzorcu subjektivnih ocen nestrokovnjakov, je pokazala, da posamezniki največji pomen za posameznikovo vero pripisujejo potrebi po tolažbi. Temu sledijo motivi izkustva, socializacije, racionalne izbire in intelektualnega iskanja odgovorov. Izkazalo se je, da se ocene mnenja respondentov glede izhodišča religioznosti pomembno razlikujejo od znanstvenih pogledov. Razlike se kažejo predvsem v pomenu socializacije. Iz znanstvene literature namreč izhaja, da je religijska socializacija bistvenega pomena za religioznost posameznika, večina sodelujočih respondentov pa je mnenja, da religijska socializacija ni pomemben razlog za njihovo trenutno verovanje. Sicer njena prisotnost pri skoraj vseh udeležencih kaže velik pomen, a kot lahko razberemo iz rezultatov, se lahko religioznost brez socializacije razvije le ob pogoju izrazite potrebe po tolažbi in izkustvu verske izkušnje. Po naših izsledkih sta torej tolažba in izkustvo ključna motivatorja, kar postavlja pod vprašaj nekatere znanstvene teorije.
Ključne besede: Religija, vera, verovanje, korenina, smisel življenja, tolažba, izkustvena podlaga, socializacija, družba, posameznik, racionalna izbira, Međugorje.
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1484; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

23.
MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROK
Tina Pušnik Breznik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 2939; Prenosov: 1063
.pdf Celotno besedilo (798,39 KB)

24.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1072; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

25.
ZNAČILNOSTI ŠOLANJA OSEB Z MOTNJO VIDA NA PODROČJU POMURSKE REGIJE
Aleksandra Neuvirt, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti značilnosti šolanja oseb z motnjo vida na področju Pomurske regije. Zanimalo me je, ali je šolanje sl e pih in slabovidnih oseb včasih bilo drugačno oz. različno kot danes. Prav tako sem proučila pripomočke in literaturo, ki jih slepi in slabovidni uporabljajo. Zanimal me je odnos učiteljev in sovrstnikov do oseb z motnjo vida. Poudarek je bilpredvsem na tem, kako gre oseba z okvaro vida skozi vzgojno izobraţevalni proces ,s k aterimi teţavami in prednostmi se srečuje, katere pripomočke in literatur o uporablja v času šolanja,k do jim je pomagal, ko so pomoč potrebovali in kako so se znašli v integriranih osnovnih šolah. V celoti sem ţelela ugotoviti, s kakšnimi teţavami oziroma s prednostmi se srečujejo osebe z motnjo vida v času šolanja.
Ključne besede: socializacija, osebe z okvaro vida, vzgojno izobraţevalni proces, specialni pripomočki, integrirane Osnovne šole
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 560; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1011,95 KB)

26.
KRITIČNI POGLED NA FILOZOFIJO ZA OTROKE
Lucija Hercog, 2014, diplomsko delo

Opis: V navezavi na filozofijo edukacije (Egan) in oponente filozofije za otroke (Biesta, Vansieleghem, Kennedy) je razdelan kritični pogled na tradicionalne programe filozofije za otroke. V filozofiji za otroke je prepoznana instrumentalizacija filozofije za namene produkcije določene vrste človeške subjektivnosti. V programu smo prepoznali redukcijo filozofije na znanstveno metodo in na uporabno vednost, kot tudi neoliberalne in evrocentrične tendence ter podali obsežno kritiko. Problematizirana je pretirana socializacijska vloga, ki jo filozofiji za otroke pripisujejo njeni zagovorniki, in prepoznane sorodnosti programa s sociotehničnim početjem tistega tipa, ki ga Popper označi kot utopični socialni inženiring in okarakterizira kot moralno spornega. Pokažemo na nezanemarljiv manko kritičnosti in na dogmatičnost nepreverjenih ali celo napačnih predpostavk, na katerih program temelji. Opravljena je analiza delovnih zvezkov, predpisanih v učnem načrtu za predmet Filozofija za otroke. V predmetu ter v tradicionalnih programih je kljub njihovi domnevni vrednotni nevtralnosti prepoznano delovanje v funkciji opresije. Kritičnemu premisleku sledi premislek o namenu vzgoje, izobraževanja in filozofije, pri čemer se navezujemo na starogrško filozofijo, kritično teorijo in kritično pedagogiko, obenem pa podamo idejno zasnovo o možnih oziroma potrebnih spremembah programa. Posebna pozornost je namenjena alternativni obliki kritično-pedagoške filozofije za otroke.
Ključne besede: Filozofija za otroke, kritika, instrumentalizacija, opresija, neoliberalizem, socializacija, državljanska vzgoja.
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1961; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (681,91 KB)

27.
28.
Cestni otroci in življenje zunaj tradicionalnih okvirov socializacije
Andrej Naterer, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Cestni otroci so pojav, ki ima v sodobnem svetu globalne razsežnosti. Med univerzalnimi značilnostmi cestnih otrok izstopajo distribucija po spolu, povprečna starost, specifična matrifokalna oblika primarne družine, glavni razlogi za beg na cesto in subkulturna organizacija skupine na cesti. Za cestne otroke je prav subkultura tista socialna skupina, ki je po eni strani pomemben potezni dejavnik, ki vpliva na otrokovo odločitev za beg na cesto, po drugi pa na cesti tudi simulira izostalo družino. Prek lastnega, subkulturnega sistema vrednot se med primarnim in sekundarnim habitatom cestnih otrok ustvarja konflikt, ki onemogoča ustrezno resocializacijo in reintegracijo cestnih otrok in katerega je mogoče premagati le s pomočjo integracije elementov subkulturnega socialnega sistema v resocializacijske programe.
Ključne besede: antropologija, marginalne skupine, otroci, brezdomci, cestni otroci, socializacija, habitati, resocializacija, življenje na cesti, subkultura, Makejevka, Ukrajina
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 314; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (694,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA IN POTROŠNIŠKA DRUŽBA
Jasna Žnidarec, 2016, diplomsko delo

Opis: Motiv za diplomsko delo je bilo soočenje z (nekaterimi) posledicami življenja v aktualni postmoderni, potrošniško naravnani družbi, ki je čedalje bolj materialistično orientirana. Oglaševalci in trgovci vedno več oglasov in reklamiranja namenjajo že predšolskim otrokom, saj vedo, da so ravno oni največji posredni, predvsem pa potencialni (odrasli) potrošniki. Namen dela je bil ugotoviti, kako se v tej družbi znajdejo družine s predšolskimi otroki in kako starši vzgajajo otroke ob tolikšni ponudbi izdelkov in reklam, ki otrokom vsak dan vzbujajo nove želje. Cilj empirične raziskave je bil proučiti vpliv predšolskih otrok na nakup staršev, vpliv medijev na potrošnjo predšolskih otrok in na razvoj otrokovih vrednot ter odziv staršev na otrokove načine prepričevanja le-teh v nakup. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno- neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, kjer se je do podatkov prišlo s pomočjo anketnega vprašalnika z zaprtim in odprtim tipom vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 120 staršev predšolskih otrok iz vrtcev občine Žalec. Analiza podatkov je pokazala, da na potrošnjo predšolskih otrok najbolj vplivajo televizijski oglasi, ki so jim privlačni zaradi zanimivega slikovnega gradiva, da se starši v večini primerov ne glede na otrokove načine prepričevanja v nakup ne pustijo zmesti in ne popustijo. Ugotovljeno je bilo, da otroci nimajo tako velikega vpliva na potrošnjo staršev kot se je pričakovalo. Skoraj vsi anketirani starši menijo, da mediji negativno vplivajo na razvoj otrokovih vrednot, saj jih želijo spremeniti v materialistične potrošnike in jim je mar le za visoki dobiček.
Ključne besede: denar, družina, mediji, potrošniška družba, predšolski otrok, socializacija
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 1329; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

30.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici