SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Spolni stereotipi v športu : diplomsko delo
Mateja Vicman, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: sociologija, šport, spolni stereotipi, spolne vloge, socializacija, športna vzgoja, diplomska dela
Objavljeno: 22.01.2009; Ogledov: 3882; Prenosov: 810
.pdf Polno besedilo (515,61 KB)

3.
Socialne igre v vrtcu
Cvetka Serec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE S socialnimi igrami, ki so pomembno dopolnilo vzgojno-izobraževalnega procesa, razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Predstavljajo obliko vzgojnega dela, ki na igriv način preko igre omogoča otrokom boljši vpogled vase in v svoje odnose z drugimi. Od navadnih otroških iger in družabnih iger se razlikujejo, saj so vodene in načrtovane, a imajo še vedno značaj igre, saj se otroci vanje prostovoljno vključujejo. Dosežejo pa svoj namen le, če se po igri udeleženci pogovarjajo o tistem, kar so v igri doživeli. Poleg tega, da vzgojitelji socialne igre poznajo, je pomembno, da jih tudi pravilno in z določenim namenom uporabljajo. Pričujoče delo se omejuje na poznavanje in uporabo socialnih iger v vrtcu. Raziskava je vsebovala deskriptivno metodo neeksperimentalnega empiričnega pedagoškega raziskovanja. Neslučajnostni vzorec je zajemal 36 anketnih vprašalnikov vzgojiteljic prvega in drugega starostnega obdobja iz vseh enot Vrtca Murska Sobota. Vprašanja iz anketnega vprašalnika so bila statistično pregledana, zbrani podatki pa tabelarično prikazani. Dobljeni rezultati so pokazali dobro poznavanje različnih socialnih iger in pogosto uporabo le-teh pri vzgojnem delu. To pomeni, da se vzgojitelji dobro zavedajo pozitivnega vpliva socialnih iger na otroka, kakor tudi koristi za vzgojitelja.
Ključne besede: Ključne besede: socializacija, socialni razvoj, igra, socialna skupina, socialne igre.
Objavljeno: 11.03.2009; Ogledov: 12491; Prenosov: 2172
.pdf Polno besedilo (532,42 KB)

4.
VPLIV DRUŽINE NA OBLIKOVANJE OSEBNOSTI POSAMEZNIKA - VZGOJNI STILI IN SAMOPODOBA MLADOSTNIKA
Janja Žohar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava družino in njen vpliv na oblikovanje osebnosti posameznika. Veliko ljudi in tudi veliko raziskovalcev tega področja je mnenja, da je družina tista, ki zaznamuje življenje posameznika. V teoretičnem delu diplomske naloge je najprej opredeljena družina, sledita socializacija in vzgoja, ki sta zagotovo pomembna dejavnika in v veliki meri zaznamujeta sleherno osebnost. V nadaljevanju je natančneje opisana osebnost. V diplomskem delu sledi teoretični opredelitvi empirični del, kjer smo želeli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so bili razdeljeni med srednješolce gimnazijskega in poklicnega programa raziskati, ali res obstaja tako velik vpliv družine na oblikovanje osebnosti, kot ji ga pripisuje družba, v kateri živimo. Preverili smo višino splošne samopodobe pri mladostnikih in vzgojne stile, ki prevladujejo v njihovih družinah. Prav tako smo preverili, ali obstajajo razlike v višini samopodobe glede na spol in ali obstajajo razlike v višini samopodobe mladostnikov glede na tip srednje šole, ki jo obiskujejo. V poglavju preverjanje hipotez in v sklepnem delu so prikazane vse ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: družina, socializacija, vzgoja, starševstvo, osebnost
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 6853; Prenosov: 2306
.pdf Polno besedilo (935,78 KB)

5.
ŠOLA KOT AGENS NARCISISTIČNE SOCIALIZACIJE
Vesna Pobežin, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Šola kot agens narcisistične socializacije obravnava socializacijsko vlogo šole v okviru fenomena narcisistične kulture. Namen diplomskega dela je v okviru opredelitve narcisistične socializacije predstaviti psihoanalitično razlago patološkega narcisizma, narcisistično kulturo in značilnosti narcisistične socializacije, nato pa v tej luči preučiti šolo kot socializacijski dejavnik in analizirati nekatere elemente aktualne pedagoške teorije. V okviru psihoanalitične opredelitve narcisizma so poleg Freudove vpeljave pojma predstavljeni pogledi egopsihologije in teorije objektnih odnosov z opredelitvijo mejne organizacije osebnosti in narcisistične motnje osebnosti ter razlaga narcisizma z vidika lacanovske psihoanalize. Pri obravnavi narcisistične socializacije so po opredelitvi socializacije in osvetlitvi njenih razsežnosti prikazane značilnosti narcisistične socializacije in njena aktualnost skozi predstavitev Laschevega razumevanja narcisistične kulture. V tej perspektivi je nato raziskana vloga šole. Predstavljen je pomen šole kot dejavnika socializacije z upoštevanjem razmerja med socializacijo, vzgojo in izobraževanjem, zgodovinskega vidika oblikovanja šole kot socializacijskega dejavnika in njene ideološke razsežnosti. V okviru analize elementov aktualne pedagoške teorije so obravnavani vzgojna vloga šole, pojmovanje znanja, učenja in poučevanja ter celostna podoba sodobne šole in šolske klime. Rezultati kažejo, da se v analiziranih elementih pojavljajo značilnosti, ki jih je mogoče prepoznati med značilnostmi narcisistične kulture, s tem pa se potrjuje aktualnost tega fenomena za nadaljnje raziskovanje na področju šolstva.
Ključne besede: narcisizem, narcisistična kultura, narcisistična socializacija, šola, pedagoška teorija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2257; Prenosov: 790
.pdf Polno besedilo (520,81 KB)

6.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3413; Prenosov: 671
.pdf Polno besedilo (612,03 KB)

7.
IZBRANA POGLAVJA IZ ANTROPOLOGIJE VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA:
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja izbrane rezultate terenskega dela v Singapurju, kjer sem bivala z družino začasnih priseljencev od 22. 1. 2008 do 6. 7. 2008. Ves čas bivanja z njimi sem vodila antropološki dnevnik, ki je osrednji vir empiričnih informacij diplomskega dela. Delo se deli na teoretični in empirični del. Teoretični del diplomskega dela predstavi antropologijo in njen predmet, terensko delo in metodo opazovanja z udeležbo, kulturni šok ter izbrana poglavja iz antropologije vsakdanjega življenja: hrano in prehranjevalne navade, dar in obdarovanje, jezik in uporabo jezika(-ov) ter vpliv gospodinje na socializacijo otrok v večkulturni družini, živeči v multikulturnem okolju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni empirični podatki s terena, ki sledijo temam, predstavljenim v poglavju o antropologiji vsakdanjega življenja. Z analizo podatkov smo potrdili domnevo, da življenje v drugačnem, novem kulturnem okolju, Singapurju, vpliva na vsakdanje življenje družine začasnih priseljencev. Ugotovljena je tudi funkcionalnost multikulturne družine za bivanje v multikulturnem okolju, v Singapurju. V vsakdanjem življenju družine, začasno živeče v drugem, družbeno-kulturnem okolju, smo opazili sovplivanje kultur, iz katerih družinski člani izhajajo, in kulture okolja, v katerem družina trenutno biva. Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Ključne besede: Ključne besede: opazovanje z udeležbo, antropologija vsakdanjega življenja, kulturni šok, jezik, hrana, socializacija, obdarovanje
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2632; Prenosov: 422
.pdf Polno besedilo (444,68 KB)

8.
VSTOP V VRTEC NI NIKOLI LAHEK
Metka Jezovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ko se otrok prvič sreča z vrtcem, se zanj in za starše marsikaj spremeni. Reakcije otrok se razlikujejo, nekateri jočejo,drugi se oklepajo staršev, ki si ne upajo proč. Seveda so tudi otroci, ki jih novo okolje pritegne in ga z zanimanjem opazujejo in raziskujejo. Tudi starši, ki otroka prvič vključujejo v vrtec, doživljajo stiske. Ker nimajo izkušenj z življenjem v vrtcu, so nezaupljivi, pojavlja se veliko vprašanj in strahov. Ali bo njihov otrok deležen dovolj pozornosti, ga bodo imeli radi, se bo navadil na novo okolje? V diplomskem delu z naslovom Vstop v vrtec ni nikoli lahek smo želeli predstaviti pomembnost uvajalnega obdobja za otroke, ki prvič vstopajo v vrtec. Zanimalo nas je, ali se starši zavedajo, da postopno uvajanje otroka pripomore k lažji vključitvi otroka v življenje in delo vrtca. Diplomsko delo je vsebinsko razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili družino, socializacijo, vzgojo, pomen navezanosti, sodelovanje vrtca z starši, pomen in proces uvajanja v vrtec. Drugi del diplomske naloge je empirični del. Analizirali smo anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Tončke Čečeve Celje. Ugotovili smo, da se staršem zdi uvajalno obdobje zelo pomembno, saj menijo, da pripomore k lažji vključitvi njihovega otroka v vrtec.
Ključne besede: otrok, družina, vzgoja, socializacija, navezanost, vrtec, uvajanje.
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 2124; Prenosov: 587
.pdf Polno besedilo (4,85 MB)

9.
VLOGA SOCIALNIH IGER PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Mojca Kolarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Socialna igra je ciljno naravnano učenje. Njen osnovni namen je socialno učenje. V socialnih igrah razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Pri socialnih igrah učenci prihajajo v medsebojni stik, se povežejo med seboj, med njimi se razvije solidarnost. Socialne igre imajo mnogo prednosti tudi za učitelje. Igre omogočajo učiteljem, da v razredu vzpostavijo enakopraven, tovariški odnos z otroki, motivirajo učence za delo, z igrami sproščajo in razvijajo medsebojne odnose, prihajajo do novih znanj ter pripomorejo nenazadnje k ugodni socialni klimi v razredu. To pomeni, da lahko učitelji socialne igre vključujejo v redni del pouka in s tem na indirekten način prihajajo do željenih vzgojno-izobraževalnih ciljev. V diplomskem delu je prikazano, v kolikšni meri uporabljajo učitelji socialne igre pri pouku, kateri so razlogi za uporabo, pri katerih predmetih in stopnjah učne ure učitelji uporabljajo socialne igre.
Ključne besede: socializacija, socialna igra, pouk, vzgojno-izobraževalni predmeti, artikulacijske stopnje učne ure
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 4732; Prenosov: 736
.pdf Polno besedilo (463,80 KB)

10.
PERCEPCIJA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE O VZGOJNIH STILIH
Julija Sekolovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom PERCEPCIJA ŠTUDENTOV PEDAGOŠKE FAKULTETE O VZGOJNIH STILIH, smo želeli na Pedagoški fakulteti v Mariboru, med študenti predšolske vzgoje raziskati, kako študentje razumejo in doživljajo vzgojo svojih staršev, kako so z vzgojo svojih staršev zadovoljni, kaj bi spremenili pri vzgoji svojih otrok ter v katerem vzgojnem stilu bi v prihodnje vzgajali svoje otroke. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se s pomočjo izbrane literature dotaknili naslednjih tem: družine, socializacije, tipov družin, vloge in pomena družinskih članov, skrajnosti pri vzgoji, definicij vzgoje, načinov vzgoje in vzgojnih stilov. V empiričnem delu pa smo analizirali anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili med študente prvih, drugih, tretjih letnikov in absolvente Pedagoške fakultete v Mariboru. Rezultati anketnih vprašalnikov so pokazali, da glede na letnik, okolje iz katerega izhajajo in števila otrok v družini ni nekih bistvenih razlik v doživljanju vzgoje staršev. Večina vprašanih študentov je zadovoljnih z vzgojo svojih staršev in svoje otroke bi vzgajali v demokratičnem vzgojnem stilu, za katerega so značilni topli medsebojni odnosi, sodelovanje med starši in otroki, dogovori glede meja…
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: družina, socializacija, vzgoja, vzgojni stili.
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2059; Prenosov: 583
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici