1. Simulacija tokovnih in toplotnih razmer v modelu prekata za gorivni element v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo : diplomsko deloTilen Timotej Pešak, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je bila izvedena numerična analiza tokovnih in temperaturnih razmer v gorivnem elementu, nameščenem v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo. Simulacije so bile izvedene v programu za računsko dinamiko tekočin ANSYS Fluent, kjer so bile gorivne palice modelirane kot porozni medij z vgrajenim virom toplote. Analiza je obsegala tri sklope: primerjavo različnih hladilnih pristopov (prisilna, naravna in kombinirana konvekcija), preučitev vpliva poroznosti ter preučitev vpliva postopnega zmanjšanja pretoka hladilna vode na temperaturne razmere v modelu. Rezultati prikazujejo spremembo hitrosti pretoka in temperature s spreminjanjem hladilnih pristopov, poroznosti ali masnega toka.
Ključne besede: simulacija tokovnih razmer, ANSYS Fluent, gorivni element, porozna snov, bazen za izrabljeno jedrsko gorivo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,86 MB) |
2. Povezava med zdravim življenjskim slogom in otrokovo zbranostjo pri pouku : magistrsko deloNastja Polajžer, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zbranost učencev pri pouku v povezavi z njihovim zdravim življenjskim slogom, kar ima pomemben vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature in raziskav opredelili pojme, kot so zdrav življenjski slog, zdravje, dejavniki, ki vplivajo na celosten razvoj in oblikovanje življenjskega sloga, temeljna razvojna področja, zbranost, učna snov, koncentracija, pouk in njegova vloga v procesu učne uspešnosti, učenje, izobraževanje ter vloge deležnikov izobraževalnega procesa. Opredelili smo dosedanje raziskave s področja zdravega življenjskega sloga in na podlagi proučenega ugotovili, da v šolskem okolju nastajajo izzivi, povezani z vzgojnimi težavami, ki vplivajo na zbranost učencev pri pouku. Zato smo izpostavili raziskovalno vprašanje, ali zdrav življenjski slog vpliva na zbranost pri pouku. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako kakovosten življenjski slog otroci živijo danes in ali je povezan z učenčevo zbranostjo pri pouku. Cilj teoretičnega dela magistrskega dela je opredeliti te povezave, medtem ko je cilj empiričnega dela raziskava, izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da obstaja povezava med zdravim življenjskim slogom in zbranostjo učencev pri pouku.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, izobraževanje, zbranost, razvojna področja, učna snov, pouk, učenje
Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacijaTina Kraner, 2022, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del.
V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič.
Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih.
Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 452
Celotno besedilo (4,16 MB) |
4. Možnosti uporabe visokotemperaturne toplotne črpalke za izrabo odpadne toplote : magistrsko deloDaniel Filjar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli pokazati, ali obstaja možnost uporabe visoko–temperaturne toplotne črpalke z namenom izrabe odpadne toplote v postrojenju Leka, d. d., Proizvodnja Lendava. Najpomembnejša parametra, potrebna za to raziskavo, sta vstopna in izstopna temperatura iz visoko–temperaturne toplotne črpalke in delovna snov. V tem primeru je vstopna temperatura visoko–temperaturne toplotne črpalke 60 °C, izstopna temperatura pa 120 °C. Te temperature tudi predstavljajo temperature izhlapevanja in kondenzacije, kar je pomembno za izbiro delovne snovi. Na podlagi preračuna je prikazana analiza faktorja ogrevanja in ekonomske upravičenosti za različne delovne snovi. Najprimernejša se je izkazala delovna snov R1234ze(Z) z faktorom ogrevanja 4,06 in povračilno dobo 55 let.
Ključne besede: visoko-temperaturna toplotna črpalka, odpadna toplota, delovna snov, industrijsko postrojenje, faktor ogrevanja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 77
Celotno besedilo (3,72 MB) |
5. Multifunkcionalna prevleka za preprečevanje biofilma za medicinske pripomočke : doctoral disertationUrban Ajdnik, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Ključne besede: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1382; Prenosov: 157
Celotno besedilo (7,54 MB) |
6. Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.Martina Vogrin, 2021, magistrsko delo Opis: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,74 MB) |
7. Določitev parametrov filtra za filtriranje v pogojih konstantnega tlaka : magistrsko deloUrša Fišer, 2020, magistrsko delo Opis: Obravnavala sem določitev parametrov filtra za filtriranje v pogojih konstantnega tlaka. Z analiziranjem podatkov iz člankov, sem pridobila uporabne lastnosti filtra uporabljenega v eksperimentu in izračunala procesne parametre membranskega filtra. Najprej permeabilnosti s pomočjo Darcyjevega modela potem sem s pomočjo numerične metode izračunala še poroznosti s Carman-Kozeny in Ergunovim modelom. Z modeloma sem dobila različne vrednosti poroznosti.
Potrdila sem svojo tezo, da lahko iz podatkov meritev pretoka filtrov z uporabo računskih modelov, določimo lastnosti filtra. Ob tem moramo upoštevati določene omejitve, potrebno imeti zanesljive in točne podatke meritev.
Izračuni so z modeli seveda možni, a ne moremo trditi, da so rezultati točen, so le dober približek resnične vrednosti in uporabni v praksi.
Ključne besede: Porozna snov, filter, prepustnost, permeabilnost, modeli mašenja, Carman-Kozeny model, Ergunov model, Darcyjev zakon
Objavljeno v DKUM: 27.11.2020; Ogledov: 962; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,37 MB) |
8. Znanje o delcih snovi in agregatnih stanjih na submikroskopski ravni pri devetošolcih v severovzhodni SlovenijiBojana Kuronja, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o znanju o delcih snovi in agregatnih stanjih na submikroskopski ravni pri devetošolcih v severovzhodni Sloveniji. Glavni namen magistrskega dela je preučiti, kakšno znanje o kemijskih pojmih (element, spojina, zmes, čista snov in agregatno stanje snovi) na submikroskopski ravni imajo učenci v severovzhodni Sloveniji. Prav tako nas je zanimalo, kako se učitelji lotevajo razlage submikroskopske ravni pri pouku, in ali imajo učenci težave pri razumevanju. Za namen raziskave smo pripravili preizkus znanja, ki je bil sestavljen iz petih različnih nalog in je zajemal ključne kemijske pojme. V naši raziskavi je sodelovalo 257 devetošolcev iz šestih osnovnih šol v Mariboru in okolici.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci najmanj težav pri prepoznavanju submikroskopske delčne sestave snovi, ki se navezuje na eno spremenljivko (npr. čista snov). Prav tako nimajo težav s prepoznavanjem agregatnih stanj na submikroskopski ravni. Večje težave nastopijo pri prepoznavanju dveh spremenljivk (npr. zmes spojine in elementa, zmes elementov, zmes dveh spojin).
Ključne besede: razumevanje kemijskih pojmov, submikroskopska raven, element, spojina, zmes, čista snov, agregatno stanje snovi.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2020; Ogledov: 1031; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. Inhibicija samo-replikacije proteinskih fibrilovSamo Curk, 2018, magistrsko delo Opis: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Ključne besede: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1185; Prenosov: 145
Celotno besedilo (10,23 MB) |
10. |
