| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zakonitega strelnega orožja na smrtnost : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Burnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Na Norveškem je 22. 7. 2011 prišlo do množičnega streljanja. V incidentu je bilo ubitih 77 ljudi. Storilec je uporabljal zakonito strelno orožje. Napad spada med najbolj smrtonosno množično streljanje v zgodovini. Dejstvo je, da storilec sam ne bi zmogel izvesti takega pokola brez strelnega orožja. Sprva je želel strelno orožje pridobiti na nezakonit način, vendar mu to ni uspelo, zato je orožje kupil po legalni poti. Iz tega izhaja, da če je storilec odločen storiti strelski pohod in mu je vseeno za posledice, bo za to že našel način. Strelske pohode je zaradi dostopnosti zakonitega strelnega orožja skoraj nemogoče preprečiti. Res je, da če osumljenec stori umor z zakonito pridobljenim strelnim orožjem, ga je dokaj lahko izslediti na podlagi tulcev in krogel. Vendar kljub temu ne moremo popraviti nastale škode. Enostaven dostop do strelnega orožja predstavlja veliko nevarnost, saj lahko impulziven, depresiven ali čustven posameznik stori nepremišljeno dejanje, katerega bo kasneje obžaloval. Poleg strelskih pohodov v Evropi, ki so sicer dokaj redki, pa se množični strelski pohodi pogosteje dogajajo v Združenih državah Amerike. Strelski pohodi pa niso največji problem zakonitega strelnega orožja. Največ smrti, ki jih povzroči zakonito strelno orožje, je namreč posledica samomorov. V letu 2022 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 24.000 samomorov s strelnim orožjem. Več kot polovica vseh samomorov je bilo samomorov s strelnim orožjem. Zakonito strelno orožje pa se uporablja tudi za visok delež umorov znotraj gospodinjstva. Strelno orožje je prelahko dostopno, zato bi bile za zmanjšanje števila smrti s strelnim orožjem potrebne dodatne omejitve, obširnejši psihološki pregledi in strožja zakonodaja, ki ureja strelno orožje. Da bodo države lahko preprečile ali vsaj zmanjšale vpliv strelnega orožja na smrtnost, se bodo morale poslužiti novih načinov za omejevanje dostopa do strelnega orožja. V diplomskem delu smo analizirali povezavo med dostopnostjo do zakonitega posedovanja orožja in smrtnimi primeri, kjer je bilo uporabljeno tovrstno orožje. Pregledali smo slovensko in angleško literaturo na temo smrtnosti zaradi strelnega orožja in zakonodajo o orožju. Strelno orožje s seboj prinese tako prednosti kot slabosti. Z izdajo dovoljenja za posest orožja se soočamo s tveganjem, da bo oseba orožje uporabila za izvajanje nasilja. Zlorabo strelnega orožja lahko zmanjšamo s hišnimi preiskavami, ozaveščanjem družbe o samomorih ter z izobraževanjem posameznikov o prepoznavanju znakov, ki kažejo na visoko tveganje za samomorilnost. Predlagali smo tudi dodatne zahteve in omejitve, ki so ponekod že uveljavljene oziroma bi jih bilo potrebno uvesti, da bi zmanjšali število smrti zaradi strelnega orožja. Storilce, ki so storili kaznivo dejanje s strelnim orožjem, lahko izsledimo na podlagi krogel in tulcev z avtomatiziranim balističnim sistemom Evofinder.
Ključne besede: zakonito strelno orožje, smrtnost, umori, samomori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Korelacija med hipertenzijo in biološko starostjo in analiza njunega vpliva na smrtnost
Urša Deban, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Povišan krvni tlak oziroma hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja srčno-žilnih in ledvičnih obolenj. Biološko starost lahko izračunamo na podlagi klinično merljivih parametrov. Metode: Z namenom analize korelacije med hipertenzijo in biološko starostjo in njuno povezanostjo s smrtnostjo smo analizirali podatke iz podatkovne zbirke NHANES, ki vsebuje podatke o zdravstvenem stanju ameriških prebivalcev. Iz podatkovne zbirke NCHS pa smo pridobili podatke o smrtnosti. Izračunali smo biološko starost in analizirali statistično pomembnost razlik v krvnem tlaku in biološkem staranju med različnimi demografskimi skupinami. Z modelom logistične regresije smo primerjali napovedno moč krvnega tlaka in staranja na smrtnost. Paciente smo razdelili v tri skupine glede na hipertenzivni status ter primerjali statistične parametre med njimi. Rezultati: Zaznali smo nizko korelacijo med krvnim tlakom in kronološko ter biološko starostjo, statistično pomembne razlike v biološkem staranju, ter krvnim tlakom in spolom. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med nekaterimi, ne pa vsemi rasami. V analizi skupine hipertenzivnih pacientov nekatere razlike med demografskimi skupinami zbledijo. Izmed vseh testiranih spremenljivk se je kot najmočneje povezana s smrtnostjo pokazala ocena biološke starosti na podlagi krvnih meritev. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave izpostavljajo pomen biološke starosti pri nastanku hipertenzije, nakazujejo razlike v krvnem tlaku med demografskimi skupinami in pomen biološke starosti pri oceni tveganja smrtnosti.
Ključne besede: hipertenzija, krvni tlak, biološko staranje, smrtnost, logistična regresija
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Razvoj in demografske značilnosti prebivalstva v mestu Maribor med letoma 1961 in 2015
Uroš Horvat, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v članku opredeli štiri faze razvoja prebivalstva v mestu Maribor. Hitri rasti števila prebivalstva v 60. letih 20. stoletja je sledila stagnacija v 80. letih in nato depopulacija v 90. letih in po letu 2000. V primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji je bila depopulacija najbolj intenzivna prav v Mariboru (med letoma 1981 in 2008 se je število prebivalcev zmanjšalo za okoli 12 %). Naravni prirast je v mestu konstantno negativen vse od leta 1985 dalje, selitveni prirast pa je bil negativen med letoma 1992 in 2007. Maribor med večjimi slovenskimi mesti izkazuje tudi najbolj neugodno starostno sestavo prebivalstva z najvišjim deležem starega prebivalstva in najvišjim indeksom staranja, po zadnjem popisu prebivalstva pa zaostaja za drugimi mesti tudi po deležu prebivalstva z višje ali visoko šolsko izobrazbo, čeprav je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Glede na ugotovljene demografske značilnosti se bo v naslednjih dveh desetletjih v mestu bistveno povečal delež prebivalstva v starosti nad 65 let, kar bo zahtevalo nove oblike organiziranja dejavnosti v mestu in prilagajanja starejši populaciji.
Ključne besede: demografski razvoj, nataliteta, smrtnost, selitve prebivalstva, starostna sestava, izobrazbena sestava, Maribor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1119; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (288,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila
Katja Gajzler, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Ključne besede: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Objavljeno v DKUM: 27.03.2018; Ogledov: 1325; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (967,35 KB)

5.
Razvoj prebivalstva v mestu Maribor v obdobju med letoma 1981 in 2002
Uroš Horvat, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane značilnosti prebivalstvenega razvoja v mestu Maribor med letoma 1981 in 2002. Razvoj je sledil glavnim razvojnim tendencam v drugih večjih mestih v Sloveniji, vendar je bila v obravnavanem obdobju depopulacija najbolj intenzivna prav v Mariboru. V zadnjih letih trend zmanjševanja števila prebivalstva v Mariboru kaže na letno stopnjo zmanjšanja za okoli 1,2 %. Maribor ima med večjimi mesti v Sloveniji tudi najvišji delež starega prebivalstva in najvišji starostni indeks. Zaradi vpliva različnih socialnih in ekonomskih dejavnikov se demografske razmere razlikujejo po posameznih delih mesta.
Ključne besede: demografija, demografski razvoj, nataliteta, smrtnost, selitve, demogeografija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1262; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (580,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici