Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z vprašanjem smrti in z njo povezanimi psihološkimi in sociološkimi vplivi na posameznika in na družbo se poglobljeno ukvarjajo različne znanstvene discipline. Posebno mesto zaseda proučevanje smrti in njenih posledic v medicinski, pravni in kriminalistični znanosti. Znanstveno raziskovanje smrti v medicini je osredotočeno v patologijo njenih vzrokov in v iskanje preventivnih in kurativnih ukrepov za daljšanje človeškega življenja. Poleg te, brez dvoma najpomembnejše funkcije medicinske znanosti, pa se patologija in sodna medicina, kot pomembni veji medicine, s svojimi raziskavami ukvarjata s tistimi posmrtnimi znaki, ki kažejo na to, ali je človek umrl po naravni poti ali pa je smrt posledica dejanja ali ravnanja pokojnega ali koga tretjega. Če je naloga medicine, da nesporno ugotovi smrt, čas in njen vzrok, je naloga prava, da uredi pravno varstvo in pravna razmerja do smrti, pravno opredeli smrt in uredi vse njene pravne posledice. Ker gre v primeru smrti za pomembno pravno dejstvo, ne zadostuje zgolj, da je smrt nedvomno ugotovljena, ampak je za pravo ključno, da je natančno ugotovljen točen čas in vzrok smrti. Zato so okoliščine, v katerih je smrt nastopila, v pravu še kako pomembne. Poznavanje natančnega časa in vzroka smrti ima še poseben pomen v kriminalistiki in v kazenskem pravu. Pri nasilnih smrtih, kjer gre za sum storitve kaznivega dejanja, se pogostokrat na podlagi natančno ugotovljenega časa in vzroka smrti usmerja preiskava na točno določenega osumljenca kaznivega dejanja ali pa se s pomočjo preverjanja drugih pomembnih okoliščin, v katerih je smrt nastopila, oži krog domnevnih osumljencev. Natančna posmrtna diagnoza časa in vzroka smrti zahteva multidisciplinarno sodelovanje med policijo, ki ugotavlja pomembne okoliščine smrti, in zdravnikom, ki opravlja mrliški pregled trupla. Na podlagi navedenega obravnavamo postmortalno diagnostiko kot del kriminalistične diferencialne diagnoze in kot del medicinske posmrtne diagnostike. Na strokovnost in kakovost postmortalne diagnostike v marsičem vplivajo organizacijski in kognitivni dejavniki. Neustrezna organizacija dela v policiji in v zdravstvu, 6 pomanjkanje strokovnega usposabljanja in neustrezen sistem financiranja mrliškopregledne službe so zgolj nekateri od organizacijskih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na kvaliteto dela. Pomanjkanje znanj in izkušenj, napake v percepciji, ‘miselni tunel’ in negativna predispozicija pa so nekateri od množice kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na policiste, kriminaliste, zdravnike splošne prakse in izvedence sodne medicine, da postavijo napačno postmortalno diagnozo. Organizacijski in kognitivni dejavniki na področju mrliškopregledne službe ter njihov vpliv na kakovost kriminalistične in medicinske postmortalne diagnostike predstavljajo jedro raziskave. Analiziramo najpogostejše napačne postmortalne diagnoze preiskovalcev in zdravnikov ter ugotavljamo njihove vzroke in posledice. Ugotavljamo razlike v kakovosti ogledov krajev najdbe trupel v Sloveniji, ko ogled opravljajo policisti s policijskih postaj in tistimi ogledi, ki jih opravijo kriminalisti iz sektorjev kriminalistične policije, pri čemer iščemo organizacijske in kognitivne razloge za razlike v kvaliteti dela. Obstaja namreč največja verjetnost, da pride do napak pri ugotavljanju vzroka smrti v primerih, ko ogled kraja najdbe trupla opravljata policist in zdravnik, oba brez specialističnih znanj in izkušenj. Takšne situacije bi lahko preprečila ustrezna organizacija obeh vpletenih služb. Do napak prihaja tudi zaradi rutinskega reševanja problemov v zvezi z najdenimi trupli, ki jih je mogoče zmanjšati z ustreznimi vsebinami usposabljanj in spremembami v organizaciji obeh služb. V drugem delu raziskave z analizo pravnih ureditev mrliškopregledne službe v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnimi stališči ekspertov kriminalistične in sodnomedicinske stroke primerljivih držav identificiramo dobre in slabe prakse. V tretjem delu raziskave z analizo a
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, preiskovalne napake, smrtni primeri, samomori, umori, uboji, smrtne nesreče, ogled kraja kaznivega dejanja, mrliškopregledna služba, sodna medicina, postmortalna diagnostika, forenzična patologija, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 3095; Prenosov: 547
Celotno besedilo (1,81 MB)