| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Kazensko pravo poznega in novega veka in vrednostni sistem, ki ga je zakonodajalec ščitil
Ines Zadravec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s tematiko varovanja ženske na kazenskem področju. Namen naloge je osvetliti položaj ženske na področju kazenskega prava, predstaviti primere, ko je ženska nastopala kot storilka kaznivega dejanja in na drugi strani kot žrtev. Kot cilj sem si zadala, da preko uporabljenih virov ugotovim status ženske v pravilih, ki so bila v rabi na območju Republike Slovenije konec srednjega in na začetku novega veka. Prav tako je bil eden izmed ciljev razbiti »stigmo«, ki je veljala, da je ženska bila zanemarjena in da je bila njena zloraba nekaj vsakdanjega. Za pozni srednji vek in začetek novega veka je veljalo splošno prepričanje, da kazensko pravo ni bilo zapisano, da se je sodilo velikokrat po vsakokratni volji sodnika in da je bila tortura nekaj vsakdanjega. Skozi raziskavo sem ugotovila, da segajo zapisi normiranja prava in kaznivih dejanj že v davno 14. stoletje in sicer preko Ptujskih statutov iz leta 1376 in 1513 ugotovimo, da so bila pomembna kazniva dejanja in kazen že v takratnem obdobju določena. Temu se pridružuje tudi Ljubljanske malefične svoboščine iz leta 1514, kjer so bila navedena kazniva dejanja in sam proces kaznovanja. Za raziskavo sem uporabila tudi CCC iz leta 1532 in poskušala potegniti vzporednice z že prej omenjenima viroma. Pomembno vlogo je v omenjenem obdobju predstavljal tudi status žrtve in storilca. Privilegirane osebe, so se lahko lažje razbremenile odgovornosti in namesto torture plačale denarno nadomestilo. Nepreviligirani osebe so se velikokrat znašli na vislicah, bili streti s kolesom, utopljeni ali sežgani na grmadi. Za takratni čas je bil značilen inkvizitorni postopek, s katerim obdolžencu niso bile zagotovljene pravice kot jih ima obdolženec na podlagi ustave in drugih zakonskih predpisov danes. Sodišče pri izvajanju svoje vloge ni bilo nepristransko, saj se je v sodnem procesu aktivno vpletalo v dogajanje. Prav tako ni bilo objektivno, saj se je postopek začel na podlagi predpostavke krivde. Priznanje je velikokrat spremljala tortura, ki je veljala za kraljico dokazov. V današnji ureditvi, je priznanje za katero je uporabljena sila, grožnja, zvijača ali medicinski poseg določeno, da se ne more uporabiti zoper obdolženca v samem postopku, postopek pa se lahko začne samo, če obstaja zadosten dokazni standard, ki ga imenujemo utemeljen sum. Z razvojem družbe in miselnosti se spreminja tudi pravo. Ne govorimo več o namernem povzročanju trpljenja in zastraševanju preko torture. Krute telesne kazni zamenjajo po večini alternativne kazni katere zasledujejo cilj resocializacije storilca in mu omogočajo ponovno integracijo v okolje. Kazni v preteklosti so slonele na maščevanju in zrcalnih kaznih. »To kar si storil, se je odsevalo preko kazni«.
Ključne besede: Srednji vek, novi vek, kazensko pravo, kazenski postopek, tortura, smrtna kazen, deželska sodišča.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 484; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Kaznovanje in kazenske sankcije v Sloveniji in ZDA
Kimi Donko, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v magistrski nalogi je pojem kriminologije, kaznovanja, kazenskih sankcij in izvršitev le-teh na podlagi domače zakonodaje ter primerjanje teh pojmov v domačem sistemu, s sistemom ZDA. Pravni sistem Slovenije, ki pripada kontinentalni pravni skupini, se na veliko področjih zelo razlikuje od anglosaškega pravnega sistema, kateremu pripada ZDA – zato je možno pričakovati tudi nekatere razlike v ureditvi kaznovanja oziroma sistema kazenskih sankcij. Raziskavo začenjam s predstavitvijo zločincev kot oseb, opisujem njihovo razmišljanje ter katere so tiste okoliščine in duševna stanja, ki lahko vodijo storilca do storitve kaznivega dejanja. Na tej točki raziskovanje vodi v razmejitev in razlikovanje med odraslimi in mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, kar je predmet obravnavanja tretjega poglavja magistrske naloge. Tako slovenski kot ameriški pravni red imata pravila postopka proti mladoletnim storilcem posebej urejena, zato je tem posebnostim namenjen del raziskave. V četrtem poglavju je predstavljen pojem kaznovanja ter smisel in namen le-tega. Pomembno je, da primerjamo tudi potek kazenskega postopka v Sloveniji in v ZDA. Zaradi že omenjene pripadnosti obravnavanih držav različnim pravnim redom, obstajajo tudi razlike v kazenskem postopku. V nadaljevanju so tako predstavljene posebnosti kazenskega postopka obeh pravnih redov ter glavne razlike in podobnosti med njima. Ko so ti pojmi razjasnjeni, začnemo z obravnavanjem glavnega predmeta raziskovanja v magistrski nalogi, in sicer kaznovanja in kazenskih sankcij. Temu je namenjeno šesto poglavje naloge, kjer je obravnavan tudi organizacijski aspekt sistema organov izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji. Na koncu je znotraj omenjenega poglavja opredeljena še klasifikacija oziroma skupine in vrste kazenskih sankcij v Sloveniji in v ZDA. Glede na različnost sistema je pričakovana tudi različna opredelitev in razvrstitev kazenskih sankcij po skupinah.
Ključne besede: zločin, storilec, kazen, mladoletniki, kazenski postopek, zapor, smrtna kazen
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 858; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (964,34 KB)

4.
Pravica do življenja in smrtna kazen - primerjava v Republiki Sloveniji in ZDA
Lea Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in ZDA. Za primerjavo smo si izbrali državi, ki imata enak pogled na človekove pravice in svoboščine, vendar zelo drugačen pristop do izvajanja kazenskih sankcij, predvsem smrtne kazni. Opisali smo različne načine smrtne kazni, primerjali, kako so kazen izvrševali pred leti in kako to počno dandanes ter, kako je to povezano s stroški, ki jih ima država ob izvršitvi. Znano je dejstvo, da ZDA še vedno dovoljujejo smrtno kazen za najhujša kazniva dejanja, sami smo iskali upravičene argumente za in proti s pomočjo različnih avtorjev. Preučili smo smrtno kazen na ozemlju današnje Republike Slovenije in kako je se Ustava spreminjala skozi zgodovino razvijanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Človeško življenje je neprecenljivo, ni cene in stvari, ki bi lahko to zamenjala ali nadomestila s čimer koli drugim. Smrtna kazen kot kazen je za nas le način, da je državi dovoljeno vse, kljub temu da si je nasprotujoča ne le z enim, ampak celo več zakoni hkrati.
Ključne besede: kaznovalna politika, kaznovanje, smrtna kazen, pravica do življenja, človekove pravice, temeljne svoboščine, Slovenija, ZDA, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (564,08 KB)

5.
Smrtna kazen : pro et contra
Danijel Makarić, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje argumente za in proti smrtni kazni. Največji poudarek je namenjen argumentom za smrtno kazen, ki smo jih preučili skozi različne raziskave, članke, knjige in podobno. Cilj naloge je ugotoviti, na čem temeljijo argumenti, ki govorijo v prid smrtne kazni ter če je možno te argumente tudi ovreči. V nalogi smo prikazali tudi uporabo smrtne kazni skozi zgodovino, razvoj kazni na slovenskih tleh skozi čas oziroma v času različnih vladavin ter uporabo kapitalne kazni v lanskem letu. Prišli smo do poznanja, da smrtna kazen ne povečuje varnosti družbe, čeprav onemogoči prestopnika, da bi v prihodnosti nadaljeval s kaznivimi dejanji in na ta način deluje preventivno. Vendar ni edina kazen, ki ima tak učinek, tudi dolgotrajne zaporne kazni onemogočajo prestopniku, da bi nadaljeval s kaznivimi dejanji in so za razliko od usmrtitve veliko bolj humane. Smrtna kazen le v redkih primerih deluje zastrašujoče zoper potencialne prestopnike, njeni učinki generalne prevencije so omejeni in se odražajo v majhnem obsegu. Države, ki uporabljajo smrtno kazen, nimajo manjšega števila "težkih" kaznivih dejanj kot njene sosede, ki so smrtno kazen odpravile. Tudi argument ekonomičnosti je povsem zgrešen, saj smrtna kazen ne privarčuje denarja, ki bi ga država imela z vzdrževanjem prestopnikov, ampak ravno nasprotno. Stroški, ki spremljajo smrtno kazen, so izjemno visoki in predstavljajo veliko finančno breme državi in davkoplačevalcem, to jasno dokazuje primer ZDA z njenimi stroški s kapitalno kaznijo. To, da so v manj razvitih državah tretjega sveta, kot so Severna Koreja, Iran, Somalija in nekatere druge, stroški najverjetneje bistveno nižji, in zato v jurisdikcijah teh držav obstaja možnost, da je smrtna kazen ekonomično upravičena, po našem mnenju ne more biti legitimen argument v podporo smrtni kazni. Kot zadnji argument se pojavlja argument pravičnosti, ki je prav tako zgrešen, saj nihče nima pravice vzeti življenja, tudi če gre za državo. Stanje glede smrtne kazni v svetu se z leti bistveno izboljšuje, skoraj je sto držav smrtno kazen odpravilo za vse vrste zločinov, veliko pa je takšnih, ki smrtno kazen imajo, vendar je v praksi že več let ne uporabljajo.
Ključne besede: kaznovanje, kazni, smrtna kazen, usmrtitve, diplomske naloge
Objavljeno: 17.04.2014; Ogledov: 4912; Prenosov: 2214
.pdf Celotno besedilo (707,29 KB)

6.
Smrtna kazen : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tea Kapš, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opredeljen pojem smrtne kazni v Sloveniji ter po svetu. Opisali bomo tudi nastanek smrtne kazni ter njeno pravno ureditev po svetu in v Sloveniji. V Sloveniji smrtna kazen ni legalna že od leta 1989. V nadaljevanju si bomo ogledali tudi metode smrtne kazni, kot so smrtonosna injekcija, obešanje, električni stol in še druge. Pogledali si bomo tudi argumente za in proti legalizaciji smrtne kazni v naši državi. Opredelili bomo tudi dve hipotezi. V današnjem času je tema o smrtni kazni bolj odprta razpravam in raziskavam. Ljudje najdejo veliko argumentov proti in vse manj argumentov za. Smrtna kazen dobiva negativno podobo in v današnjem času daje občutek nehumanosti. Ker se družba vedno bolj razvija, s tem pa tudi zakonodaja, so mlajše generacije rojene v svetu, kjer večinoma smrtne kazni več ni. Danes je večina držav smrtno kazen odpravila zaradi nepopravljivosti in morebitnih sodnih napak. Evropa je celina z najmanjšim številom držav, ki imajo še danes legalizirano smrtno kazen. Temu je leta 1949 pripomogel Svet Evrope, ki je od svojih članov zahteval odstranitev smrtne kazni. Ta je bila odpravljena s Protokolom številka šest h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zadeva odpravo smrtne kazni. Človeško življenje je nedotakljivo in zato največja vrednota. Zato ne obstajajo večje vrednote, ki bi utemeljile namerno uničevanje ljudi, vključno s smrtno kaznijo. Smrtna kazen temelji na napačni predstavi, da ima kdorkoli pravico do življenja posameznika. Nihče nima pravice odločati o cilju življenja. Človeško življenje ne more biti upravičen predmet manipulacije. Zato lahko rečemo, da je smrtna kazen nehumana in nemoralna.
Ključne besede: kaznovanje, kazni, smrtna kazen, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2013; Ogledov: 4436; Prenosov: 1156
.pdf Celotno besedilo (505,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici