Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava notarske pogodbe, pri katerih veljavnost je vezana na sklenitev v obliki notarskega zapisa, ki predstavlja conditio sine qua non. V ospredju so štirje tipični instituti obligacijskega prava, pri katerih osrednji namen je v grobem prenos premoženja: darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Čeprav so praviloma vsi povezani s prenosom lastninske pravice na nepremičninah, njihov pomen presega zgolj premoženjski vidik, saj posamezne pogodbe uresničujejo tudi pomembne socialne funkcije, kot so zagotavljanje varstva, nege in preživljanja. Skupna značilnost notarskih pogodb je stroga obličnost, ki ni zgolj formalistična zahteva, temveč bistvena pravna varovalka, namenjena krepitvi pravne varnosti, preprečevanju zlorab in zmanjševanju tveganja sporov. Neupoštevanje predpisane oblike povzroči, da pogodba nima pravnih učinkov in ostane »mrtva črka na papirju«. V tem okviru ima notar ključno preventivno in svetovalno vlogo, saj zagotavlja uravnoteženost interesov pogodbenih strank. Analiza kaže, da slovenski pravni red omogoča razmeroma široko avtonomijo pri razpolaganju s premoženjem, vendar na določenih mestih naleti na omejitve zaradi kogentnih pravil. Posebno velja poudariti, da ima dednopravne posledice zgolj izročilna pogodba, saj soglasje potomca pomeni delno odpoved dedovanju. Kljub temu se v tej luči pogodbi o dosmrtnem preživljanju in o preužitku pogosto pojavita kot predmet sodnih sporov. Njuna aleatorna narava se kaže v nujni prisotnosti tveganja. Pri obeh pogodbah mora biti nepremičnina predmet izpolnitve, pri čemer se razlikujeta glede trenutka prenosa premoženja. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je razpolagalni pravni posel obvezno odložen do smrti, medtem ko se pri pogodbi o preužitku razpolagalno dejanje preužitkarja običajno opravi že s sklenitvijo pogodbe. Normativna ureditev je tesno povezana s sodno prakso, ki razkriva posamezne vrzeli in pomanjkljivosti. Primerjalnopravna analiza z Republiko Hrvaško potrjuje sorodnost ureditev v bistvenem delu, hkrati pa izpostavlja nekatere razlike, ki nudijo uporabne primerjalne uvide. Analiza avstrijskega in nemškega pravnega sistema pokaže, da notarskih pogodb krovni zakoni praviloma ne urejajo neposredno, z izjemo darilne pogodbe za primer smrti. Kljub temu zasledujejo podobne socialne in ekonomske cilje, kot je zagotavljanje preskrbe v starosti v zameno za premoženje, vendar z drugačnimi pravnimi instrumenti. Ugotovitve potrjujejo sui generis naravo notarskih pogodb, ki povezujejo elemente obligacijskega, stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Notarski zapis kot forma ad valorem se izkaže kot temeljni instrument pravne varnosti in zaupanja v pravni red. Prispevek tako ne ponuja le sistematične predstavitve notarskih pogodb, temveč tudi kritično presojo posameznih vidikov.
Ključne besede: prenos premoženja, lastninska pravica, nepremičnine, notarski zapis, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Najmanj trije razlogi botrujejo izidu brošure, ki je tudi razstavni katalog, o dr. Avguštinu Stegenšku. To je portret mladega izobraženega in nadarjenega umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval v Mariboru, zavzetega knjižničarja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki mu je zbiranje arhivskih podatkov pomenilo pravi izziv, natančno zapisovanje pa je vodilo k številnim raziskovalnim razpravam in prispevkom. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani del Stegenškove pisne zapuščine, ki si jo prizadeva digitalizirati in jo na ta način narediti dostopno. Tretji razlog je v sodelovanju s študenti umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, s katerimi knjižnica pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki sodeluje že vrsto let pri številnih projektih ali razstavah. Tokratno sodelovanje je začrtala stoletnica obeležitve Stegenškove smrti s prikazom njegovega obsežnega kulturnozgodovinskega opusa. Izbrane interpretacije Stegenškovih umetnostnozgodovinskih člankov ali knjig, ki so jih prispevale študentke Filozofske fakultete UM so zanimiva iztočnica za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: Avguštin, Stegenšek, stoletnica smrti, projekt, Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 989; Prenosov: 0

Opis: Serijski umori so med vsemi kaznivimi dejanji najredkejši, še manj pa je serijskih umorov, ki jih namerno zagrešijo zdravstveni delavci. Meja med evtanazijo in serijskim umorom je tanka, saj gre v obeh primerih za smrt pacienta, ki je lahko neozdravljivo bolna ali slabotna starejša oseba. Evtanazija se pojmuje kot dobra smrt oziroma smrt iz usmiljenja, njen namen pa je končanje življenja neozdravljivo bolni osebi. V večini držav je prepovedana in tudi kazniva. Klinicid pa je razmeroma nov fenomen, ki pomeni nenaravno smrt več pacientov, in jo v času zdravljenja povzroči zdravnik ali drugi zdravstveni delavec. Serijski morilci lahko svoj zdravniški poklic uporabijo kot orožje za ubijanje, torej svoje znanje in sposobnosti ter poznavanje zdravil in substanc uporabijo za ubijanje naključnih žrtev. Medicinski serijski morilci delujejo izključno v zdravstvenih ustanovah in svoje žrtve izbirajo med pacienti. Za njih je značilen kompleks boga, zaradi katerega doživijo močno vznemirjenje, ko svoje žrtve ubijejo. Zdravniki, ki so sodelovali pri genocidu, tudi spadajo med množične morilce, svoje znanje pa so uporabili za izvajanje nehumanih poskusov na žrtvah v času vojne. Žrtve medicinskih serijskih morilcev so večinoma otroci, starejši ali neozdravljivo bolni ljudje. Preiskovanje takšnih kaznivih dejanj je zapleteno, saj na prvi pogled ni možno ugotoviti, da je šlo za umor. Na kraju dejanja ni tipičnih sledov, kot so kri, prstni odtisi ali znaki nasilja, prav tako ni najdenega orožja. Pri medicinskih serijskih umorih gre za tiho ubijanje, pri čemer se uporabijo različne substance ali pripomočki, ki na truplu ne puščajo vidnih sledi. Kljub temu, da so tovrstni umori redki, je lahko žrtev zelo veliko in je tudi v tem primeru potrebno veliko pozornosti posvetiti preventivnim ukrepom, da do takšnih dogodkov ne bi prihajalo.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstvene storitve, kriminaliteta, evtanazija, klinicid, angeli smrti, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 1216; Prenosov: 108
Celotno besedilo (335,74 KB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 2323; Prenosov: 282
Celotno besedilo (2,31 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Egipčanski kult smrti in njegove reprezentacije sta predstavljena verovanje in način sprejemanja smrti starih Egipčanov, ki je temeljilo na Knjigi mrtvih, kar je podkrepljeno s konkretnimi slikovnimi uresničitvami. Diplomsko delo je razdeljeno na tri vsebinske sklope, čeprav je ta delitev zabrisana, saj se sklopi medsebojno povezujejo in dopolnjujejo. V začetku naloge so predstavljeni zgodovinska in časovna opredelitev egipčanske civilizacije glede na obdobja, način egipčanskega verovanja ter najpomembnejša božanstva na podlagi slikovnih primerov. Osrednji del je posvečen kulturi pokopavanja mrtvih na podlagi vseh pogrebnih in posmrtnih obredov, ki so temeljili na mitu o Ozirisu, ter Knjigi mrtvih kot osnovi egipčanskega posmrtnega verovanja v vseh njenih oblikah in razvojnih stopnjah skozi čas. Proti koncu diplomsko delo obravnava spremembe, odstopanja in povezovanja, ki so se zgodila v celotni kulturi pokopavanja mrtvih skozi različna obdobja Egipta, pri čemer je izpostavljena t.i. faraonska renesansa v 25. in 26. dinastiji, kratko poglavje pa se nanaša na zgodovinska dejstva in predpostavke v smislu povezanosti že prej povedanega v končno celoto. Namen diplomskega dela je predstaviti verovanje in kulturo pokopavanja mrtvih v starem Egiptu na podlagi Egipčanske knjige mrtvih in to podkrepiti s slikovnimi uresničitvami.
Ključne besede: Egipt, religija, Egipčanska knjiga mrtvih, grobnica, posmrtno življenje, kult smrti, sarkofag, papirus, reinkarnacija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 2945; Prenosov: 435
Celotno besedilo (4,10 MB)