SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKOVOST ŽIVLJENJA SVOJCEV PO SAMOMORU
Anja Klančar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo najbolj obravnava tematiko žalovanja po samomoru bližnjega. V nalogi sami se bomo posvetili predvsem kako živeti z dejstvom in resnico, da je naša draga oseba izgubila življenje zaradi samomora. Opisali bom tudi oteženo žalovanje, vzroke samomorov, nekaj statističnih podatkov na splošno. Posvetili se bomo malo tudi temi, kako lahko organizacija sama vpliva na posameznikovo življenje in njegovo kakovost življenja.
Ključne besede: samomor, žalujoči, pogreb, žalovanje, smrt
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2409; Prenosov: 598
.pdf Polno besedilo (1008,33 KB)

2.
SOCIOLOŠKI IN ZDRAVSTVENI VIDIKI UMIRANJA, SMRTI IN ŽALOVANJA
Tomaž Domainko, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujoči nalogi so predstavljeni sociološki in zdravstveni vidiki umiranja, smrti in žalovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti različnost žalovanja glede na spol in načine. Kot cilje smo si zadali, da predstavimo pojme smrti, življenja, žalovanja, umiranja in njegovega doživetja ter s pomočjo raziskave ugotoviti, kakšno mišljenje ima širša populacija glede teh pojmov. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in analitično metodo družboslovnega raziskovanja. Inštrument anketne tehnike je bil anketni vprašalnik, kateri je bil sestavljen iz 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 110 oseb starih nad 65 let, ki je bil opravljen v društvu upokojencev »Lipa« Rogaševci in v domu za ostarele »Elizabeta« v Sv. Juriju. Rezultate smo grafično prikazali in interpretirali ter poskušali povezati z ugotovitvami teoretičnega dela. Na podlagi anket smo ugotovili, da moški pogosteje zatirajo svoja čustva žalovanja kot ženske in da izgubo starejše osebe, tako moški kot ženske, prebolijo prej kot izgubo mlajše osebe. Čeprav je umiranje del našega življenja, smo vedno začetniki, kadar se znajdemo ob nekom, ki umira. Na umiranje in smrt smo tudi slabo pripravljeni, saj misel na to najraje odrivamo, kot da nas to ne more doleteti. Včasih so ljudje več umirali doma, v krogu družine, in so že otroci doživljali smrt kot nekaj, kar spada k življenju. Zato je kakovost našega življenja odvisna prav od tega, kako znamo sprejemati dejstvo smrti in kako znamo spremljati umirajoče. Smrt kot izguba življenja je boleč šok, ki potrebuje ponovno iskanje smisla bivanja, kar je namen in pomen procesa žalovanja.
Ključne besede: Ključne besede: smrt, umiranje, žalovanje.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3251; Prenosov: 678
.pdf Polno besedilo (837,65 KB)

3.
Depresivna motnja ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu
Nika Bajc, 2009, diplomsko delo

Opis: O smrti ne govorimo radi, ob njej nam je neprijetno. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pa ostanemo brez besed. V slovenskem prostoru ni veliko literature, ki bi lahko bila v oporo tako žalujočim staršem kot zdravstvenim delavcem in to predstavlja velik problem. Neustrezno izražena žalost, zapiranje vase, umik, nezainteresiranost in neustrezen odziv zdravstvenih delavcev, vse to lahko povzroči razvoj depresivne motnje pri materi, ki je doživela smrt svojega težko pričakovanega otroka. Diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave, ki temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Z njim opredeljujemo vlogo zdravstvenega tima v Psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci v obeh ustanovah srečujejo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Anketiranci so v veliki meri mnenja, da si v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, kako pristopiti in delovati v takšnih situacijah. Po večletnih delovnih izkušnjah ter z dobro organizacijo dela na oddelku medicinskim sestram delo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu ne predstavlja večjih obremenitev in ne vzbuja večjih negativnih osebnih doživetij.
Ključne besede: splav, mrtvorojenost, zgodnja smrt novorojenčka, smrt otroka, žalovanje, depresivna motnja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2440; Prenosov: 471
.pdf Polno besedilo (685,63 KB)

4.
UREJANJE DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ PO SMRTI
Saša Zagomilšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je problematika družinskopravnih razmerij po smrti obravnavana v sedmih poglavjih. V zakonskem pravu se problemi pojavljajo v zvezi z razveljavitvijo oziroma razvezo zakonske zveze po smrti enega zakonca, posledice pa so vidne na področju dedovanja, tako zakonitega kot oporočnega. Tudi otroško pravo je soočeno s številnimi dilemami v zvezi z družinskopravnimi instituti priznanja očetovstva, ugotovitve očetovstva in izpodbijanja očetovstva po smrti ali očeta ali otroka. Vse te težave se pojavljajo že vrsto desetletij in večinoma jih ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Nekaj povsem novega pa so vprašanja glede oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z razvojem reprodukcijske tehnike je možna zunajtelesna oploditev, celo zamrznitev jajčnih oziroma semenskih celic ali zarodkov. Vprašanje, ki je zame bistvenega pomena je, ali je tudi pravno dovoljeno vse, kar zmore medicina. Zadnje izmed sedmih poglavij bo namenjeno posthumnim postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo. Vso problematiko bom obravnavala v luči sodnih odločb slovenskih in tujih sodišč ter Sodišča Evropskih skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, smrt, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, dedovanje, priznanje očetovstva, ugotovitev očetovstva, izpodbijanje očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2271; Prenosov: 407
.pdf Polno besedilo (397,24 KB)

5.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIK EVTANAZIJE
Nina Šibila, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja pravni in etični vidik evtanazije ter kratek pregled stališč v današnjem času in skozi zgodovino. Sama beseda evtanazija je grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni lahko oziroma dobro smrt (eu - dobro, thanatos - smrt). V resnici gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na tak način, da umirajoči oziroma neozdravljivo bolni umre. To olajšanje trpljenja ali smrtnega boja je mogoče doseči tako, da bodisi nekaj storimo ali pa opustimo. Pri storitvi gre lahko za aktiven odvzem življenja ali pa za pomoč umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu, tako da si ta sam vzame življenje - pomoč pri samomoru (s podajanjem smrtonosnega sredstva umirajočemu). Pri evtanaziji z opustitvijo pa gre za odtegnitev sredstev ali postopkov, ki bi umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu utegnili podaljšati življenje. Iz zgodovine lahko razberemo, da se je pojem evtanazije uporabljal za pojmovanje različnih, celo nasprotnih dejstev. Sprva je evtanazija pomenila človekovo željo in hrepenenje po lepi in hitri smrti, brez bolečin in molitev zanjo. Kasneje je pojem evtanazije označeval pozitivno skrb, nego bolnih ter umirajočih in prizadevanje, da bi mogli umreti mirno in po možnosti brez bolečin. V današnjem času pa ta pojem vključuje zraven prvih dveh pojmovanj, neko novo vsebino. Prvotno samo zaželeno mirno in neboleče umiranje, je zdaj načrtovano in uresničeno s predčasnim nasiljem nad življenjem, z umorom iz sočutja. Prvo poglavje diplomske naloge govori o vsebini in pomenu pojma evtanazija ter o vrstah evtanazije. V drugem poglavju je prikazan razvoj evtanazije skozi zgodovino, kako so v različnih obdobjih obravnavali ter različno dojemali pojem evtanazije in izražali različna stališča. Tretje poglavje govori o različnih stališčih do evtanazije, o argumentih za in proti evtanaziji ter o primerih iz sodne prakse (primer Eluana Englaro). V četrtem poglavju je govora o področjih obravnave evtanazije, predvsem o pravnem področju, kako je evtanazija urejena v različnih državah po svetu, v katerih državah je dopustna, kje ne in kako je z zakonodajo na tem področju. Peto poglavje pa se dotika vpogleda v ureditev evtanazije v Sloveniji. Evtanazija tako posega na eno najbolj občutljivih področij človeškega življenja, na področje trpljenja in smrti. Vsak se sooča s starostjo, boleznijo in smrtjo. Še posebej to pride do izraza takrat, ko se v svoji družini srečamo s hudo trpečim sorodnikom. Mnogi si v takšnih situacijah zastavljajo vprašanje, ali ne bi bilo smiselno takšne ljudi odklopiti od aparatov ali pa jim v imenu sočutja in bolezni odvzeti življenje. Takšna stališča so se v zadnjih desetletjih okrepila predvsem na Nizozemskem, v Belgiji, Švici, vse bolj pa se kaže potreba in želje ljudi, da se ta problem uredi tudi v drugih državah, kjer je evtanazija še vedno obravnavana kot uboj (npr. Slovenija).
Ključne besede: evtanazija, lepa, hitra smrt, bolnik, starost, bolezen, umiranje
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 5994; Prenosov: 1840
.pdf Polno besedilo (498,25 KB)

6.
Seznanjenost prebivalcev z darovanjem organov
Karmen Kajzer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti seznanjenost populacije z darovanjem organov. Cilj naloge je predstaviti transplantacijsko dejavnost, seznaniti se z indikacijami in kontraindikacijami o darovanju organov, ter ugotoviti splošno znanje o darovanju organov. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da se ljudje premalo odkrito pogovarjajo o darovanju organov in imajo slabo splošno znanje. Želimo si, da smo populaciji vsaj malo približali temo, da smo jim posredovali nekaj pomembnih informacij, kje lahko dobijo informacije ter o pomenu pogovora s svojci. Ni samo pomembno kako skrbeti za svoje zdravje pomembno je tudi razmišljanje o tem, kaj bo z organi tudi po smrti. Pomembna je tudi komunikacija, da se bo tisti, ki se bo odločal po naši smrti, odločil v skladu z našimi željami in prepričanjem.
Ključne besede: Ključne besede: koma, možganska smrt, vzdrževanje dajalca, mrtvi dajalec organov in tkiv, transplantacija.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1564; Prenosov: 305
.pdf Polno besedilo (368,16 KB)

7.
Evtanazija in medicinska sestra
Janja Ločan, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena pojma smrti in evtanazije s sociološkega, pravnega in etičnega vidika. Opisane so vrste evtanazije, podana stališča držav po svetu do te teme, navedeni razlogi za in proti evtanaziji. Vključena sta tudi vloga in delovanje Hospica. Naloga je osredotočena predvsem na paliativno zdravstveno nego, komunikacijo z umirajočim in njegovimi svojci, na odnos medicinske sestre do evtanazije ter umirajočega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene med medicinskimi sestrami. Njen namen je bil ugotoviti, kakšno je mnenje medicinskih sester o evtanaziji, koliko so z njo seznanjene, kakšne so kazni v primeru izvajanja tega posega, katere vrednote, neposredno povezane z zadanim problemom (svoboda odločanja, nedotakljivost življenja, pomoč na smrt bolnemu, svetost človeškega življenja …), jim pomenijo največ, kakšna je komunikacija med medicinsko sestro in umirajočim. Rezultati iz leta 2009 so pokazali, da bi v primeru legalizacije evtanazije večina medicinskih sester soglašala z njo, pokazalo pa se je tudi, da se jim ne zdi smiselno na vsak način in z vsemi možnimi sredstvi vzdrževati pri življenju človeka, če je le-ta v brezupnem stanju in je njegova želja umreti.
Ključne besede: evtanazija, umiranje, smrt, medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3844; Prenosov: 1367
.pdf Polno besedilo (2,83 MB)

8.
NAGROBNI NAPISI V OBČINAH SLOVENJ GRADEC IN MISLINJA: EPITAFI KOT MOŽNO TERAPEVTSKO SREDSTVO V PROCESU ŽALOVANJA
Alenka Mirkac, 2010, diplomsko delo

Opis: Smrt je neizogibno življenjsko dejstvo. Nekoč so ljudje umirali doma, bolezen in umiranje sta bila sprejeta kot naravna, zato je bilo v ljudeh neprimerno manj strahu in več zdravega sprejemanja izgube, ki jo povzroči smrt, kakor danes. Sodobna družba pa se s smrtjo nerada ukvarja. Vsak dan jo sicer množično prikazuje v medijih, a praviloma na tak način, da se naslovnika namesto žalosti dotakne kvečjemu vtis senzacionalnega. Nekdaj tako žive medgeneracijske solidarnosti družine, ki je lahko bila bistvena opora tudi žalujočim in v zavetju katere se je lahko odvijal ter največkrat tudi uspešno končal proces žalovanja, so danes deležni le še redki, zato je treba iskati nove možnosti pomoči žalujočim ob njihovih stiskah. Ob sleherni osebni izgubi se ljudje soočimo z žalostjo. Ko doživimo osebno izgubo, se v nas sproži naravna reakcija: žalovanje. V strokovnih besedilih, ki z raznih vidikov osvetljujejo proces žalovanja, se kot rdeča nit vedno znova pojavlja potreba po izražanju čutenj. Temeljnega pomena za zdravo žalovanje je, da si dovolimo čutiti — da bolečine ne blažimo z zdravili ali bežanjem pred njo, temveč si jo dovolimo zaznati in izraziti svoje doživljanje, pa kakršno koli že je. Pri izražanju naših najglobljih čutenj pa ima posebno moč in vrednost (za)pisana beseda. Prav s tega vidika bi lahko nagrobni napisi marsikaj prispevali k procesu predelovanja izgube kot dejavnik, ki pomaga izražati žalost in daje svojevrstno možnost za slovo od umrlega. Na temeljno vprašanje mojega diplomskega dela, ki je bilo, ali bi lahko imeli nagrobni napisi tudi terapevtsko vrednost v procesu žalovanja, je analiza 1279 napisov, zbranih v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, dala nedvoumen odgovor: da.
Ključne besede: smrt, pokopališča, nagrobni napisi, žalovanje
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1678; Prenosov: 217
.pdf Polno besedilo (4,29 MB)

9.
STRES POSAMEZNIKA V DELOVNEM OKOLJU PODJETJA "X"
Darja Kukovec, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Stres spremlja človeško zgodovino že skozi tisočletja in je pomagal človeku pri temeljnih opravilih vsakdanjega življenja kot je pri begu in boju z divjimi živalmi ter nabiranju hrane. V zgodovini je stres predstavljal za človeka obstanek za preživetje, v današnjem času pa je stres kot posledica hitrega in modernega življenja postal zahrbten in neizprosen morilec. Tako stres uvrščamo med najpogostejše »bolezni« sodobnega časa, katerega temeljni fiziološki mehanizmi so se ohranili, vzroki zanj pa se z razvojem civilizacije vztrajno spreminjajo. Kadar naše sposobnosti niso v popolnem ravnovesju z zahtevami okolja, se sproži stresna reakcija, ki privede organizem v stanje najvišje pripravljenosti. Tako je naše telo pripravljeno za boj v okoliščinah, v katerih pa ne najdemo pravih izhodov za telesni odziv. Po mnenju številnih znanstvenikov in zdravnikov je takšen položaj bistveno pomenljiv za nastanek kopice težav. Aktiviranje stresnega odziva, ki se ne more sproščeno izraziti v telesni reakciji, je potencialno škodljivo zdravju. Stres je postal prava »socialna bolezen«, saj je razlog za nastanek številnih bolezni in prezgodnje smrti, vzrok za številne nesreče in katastrofe, povzročitelj osebnih in družinskih tragedij. Enostavno nemogoče pa je izračunati ogromne izgube, ki jih zaradi zmanjšane sposobnosti za delo povzroča v gospodarstvu. Po neki oceni je kar 75 odstotkov bolezni, zaradi katerih se ljudje zatečejo k splošnemu zdravniku, povezanih s stresom. Čeprav živimo v razvitem in sodobnem svetu, se še vedno veliko ljudi ne zaveda samega pomena stresa. Zato je naš namen magistrske naloge predstaviti simptome in posledice stresa posameznika v delovnem okolju ter kako ta stres obvladati na ravni organizacije. Ker pa velikokrat organizacije ne poskrbijo za zmanjševanja stresa na delovnem mestu, želimo tudi opozoriti na simptome posameznika ter kako se naj delavec sam sooča s stresom na delovnem mestu. Obvladovanje stresa in bojazni v vsakdanjem življenju je nujnega pomena za človekovo normalno življenje. Zato v magistrski nalogi posvečamo poglavje tudi spoznavanju in preprečevanju stresa tako na individualni ravni kot na ravni organizacije. Človek je socialno bitje. Motnje v odnosih z drugimi ljudmi človeški možgani pogosto ocenijo z enako stopnjo nevarnosti, kot če človeku grozi telesna grožnja, čemur sledi stresna reakcija organizma. Vendar pa je odvisno od naše osebne zrelosti, naših stališč in vrednot kako bomo uravnavali medsebojne odnose in v kolikšni meri bomo pustili stresni situaciji, da vpliva na nas. V raziskavi, katero smo opravili na podlagi preučevanja delovnega stresa v podjetju »X« smo ugotovili, da je stres za večino delavcev prej pravilo kot izjema. Ugotovili smo tudi, da se delavci soočajo z različnimi fizičnimi in psihičnimi simptomi stresa, pri tem pa ne poznajo in tudi ne uporabljajo individualnih tehnik za obvladovanje stresa. V zadnjem poglavju magistrske naloge smo zato predlagali celovit model za preventivo in preprečevanje stresa, katerega smo oblikovali na podlagi rezultatov ankete.
Ključne besede: Stres, evstres, distres, frustracija, Karoshi smrt, sugestija.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 2099; Prenosov: 0

10.
TEMA NOVEGA ČLOVEKA V IZBRANIH DELIH SLOVENSKE EKSPRESIONISTIČNE LITERATURE
Sanja Strupar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem ugotavljala, v kolikšni meri je v izbrani ekspresionistični literaturi prisotna tema novega človeka in kakšne usode so le-temu izkazane. Tema novega človeka je nasploh ena najvidnejših tem v ekspresionistični literaturi, izhaja pa v prvi vrsti iz vsesplošnega razočaranja, ki je sploh privedlo do miselnosti o človeku »nove vrste«. Poleg t. i. družbenosocialnih temeljev (za temo o novem človeku) najdemo tudi filozofske in idejne; slednji se vežejo na Sveto pismo in so na nek način celo najpomembnejši, saj najbolj nazorno izkazujejo pomembnost duhovnega očiščenja. Ker so že izhodišča različna, pa ne preseneča dejstvo, da se nastali novi človek ne realizira zmeraj na enak način, ampak lahko govorimo o tipih: imamo etično prenovljeni, revolucionarni, mehanski/futuristični, ničejanski tip novega človeka ter tip heroičnega bojevnika (pri čemer velja poudariti, da se značilnosti tipov rade prepletajo). Nastanek takega posameznika/civilizacije nove dobe je zvezan z željo, da se človek duhovno prerodi, ustvarjalci pa so kot enega osnovnih pogojev novega rojstva videli v totalnem podoru starega, za kar je bilo potrebno stopiti tudi v smrt (gre za idejo »smrt za novo rast«). Če se je po eni strani novi človek klical za vsestranski preporod, pa včasih ni bilo prav nobenega upanja na njegov prihod (ker je svet etično preveč oporečen, tudi že rojeni novi človek v njem ne more preživeti), s tem pa je bilo poteptano tudi vsakršno upanje na obetajočo se silo prihodnosti.
Ključne besede: Moralni razkroj, smrt, preporod/očiščenje, vstajenje, nova rast, novi človek.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1945; Prenosov: 523
.pdf Polno besedilo (931,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici