| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalca
Aleksandra Letonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley. Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja. Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Ključne besede: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (469,13 KB)

2.
Doživljanje smrti pacientov v procesu hospic obravnave: vidik medicinske sestre
Gloria Sapač, 2021, diplomsko delo

Opis: Umiranje vsak človek doživlja drugače. V prvi vrsti to zelo težko sprejemajo svojci, ki so neposredno ob osebi, s katero so medsebojno povezani. Druga skupina so medicinske sestre, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo ob koncu človekovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako medicinske sestre doživljajo smrt pacientov v hospic obravnavi.
Ključne besede: čustveni odziv na smrt, občutki ob umirajočem, doživljanje umiranja, vloga medicinske sestre ob umirajočem
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Doživljanje svojcev pri odločitvi o darovanju organov možgansko mrtvega družinskega člana
Ana Sevšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Soočanje z možgansko smrtjo pacienta predstavlja velik izziv za svojce, predvsem kadar pacient v času svojega življenja ni pisno izrazil želje o darovanju svojih organov. Tako se ob odločitvi in doživljanju procesa darovanja organov in transplantacije svojci soočajo z različnimi dvomi, saj transplantacija organov pokojnika vključuje velik spekter moralnih in etičnih vprašanj. Namen zaključnega dela je raziskati in opisati doživljanje svojcev pri odločitvi o darovanju organov možgansko mrtvega družinskega člana. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, MEDLINE in SCOPUS. S pomočjo izključitvenih in vključitvenih dejavnikov smo omejili število člankov. Potek pridobivanja literature smo ponazorili v diagramu PRISMA. S pregledom strokovne in znanstvene literature smo v analizo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovili smo, da svojci ob odločitvi za darovanje organov možgansko mrtvega družinskega člana doživljajo stres, soočajo se z žalostjo, doživljajo šok zaradi nenadne smrti, pojavi se strah, porajajo se jim dvomi in velikokrat pride tudi do konflikta med svojci. Razprava in sklep: Svojci se lažje odločijo za darovanje organov svojca, kadar pokojnik tekom življenja izrazi željo za darovanje organov. Svojcem bi bilo lažje, da bi v času odločanja imeli podporo s strani celotne družine in zdravstvenih delavcev ter bi jim bila na voljo tudi psihološka pomoč, na katero družina lahko obrnila v stiski in dvomih. Za odločitev o darovanju organov bi bilo potrebno več informacij in izobraževanj celotnega prebivalstva, saj je to v svetu še vedno tabu tema.
Ključne besede: občutki svojcev, donorstvo, možganska smrt, svojec, transplantacija
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (600,68 KB)

4.
Črna smrt na Apeninskem polotoku - primer Sicilija in Toskana
Maša Rokavec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava črno smrt na Apeninskem polotoku, s poudarkom na širjenje kuge v Toskani in na Siciliji sredi 14. stoletja. Prvi del zajema splošen opis črne smrti, njen prenos in potek bolezni, potek življenja ljudi in njihovi odzivi na kugo ter kratek pregled kuge skozi zgodovino. Sledi kratek opis širjenja črne smrti v 14. stoletju po Evropi in njenega izvora. Opisano je tudi politično in gospodarsko dogajanje na Apeninskem polotoku pred prihodom kuge. Nato sledi obravnava Toskane in Sicilije v času širjenja črne smrti. V zadnjem delu je primerjava virov, gospodarstva in smrtnosti na področjih Toskane in Sicilije. Ključni cilj magistrskega dela je predvsem primerjava dokumentiranih virov o širjenju kuge in izdanih ukrepov v toskanskih mestnih državah in na Siciliji.
Ključne besede: črna smrt, Yersinia pestis, Toskana, Sicilija, Apeninski polotok
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Vključevanje temačne dediščine v sodobno turistično ponudbo mestne občine maribor
Katja Raušl, 2020, diplomsko delo

Opis: Temačni turizem je oblika turizma, ki temelji na obiskovanju krajev, povezanih s smrtjo, nasiljem, trpljenjem ali nesrečami. Človeška fascinacija s smrtjo ni nič novega, saj jo spremljamo že od antičnih časov. Danes je veliko produktov zabaviščne industrije, na primer iger, filmov in serij, še vedno oblikovanih okrog tematike smrti kot nekakšne gonilne sile človeštva. V sodobnem temačnem turizmu govorimo o različnih motivih, zakaj se obiskovalci odločajo za takšne vrste potovanj, ki primarno izhajajo iz želje po srečanju s smrtjo, kar lahko razumemo na več načinov. V tem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se je temačni turizem po svetu razvijal skozi čas, kako razširjen in pomemben del turistične dejavnosti predstavlja v Sloveniji ter kako razširjen je na območju Mestne občine Maribor. Osredotočili smo se na temačne dogodke, ki so skozi stoletja bogate zgodovine v Mariboru pustili svoj pečat. Opisali smo zgodbe, ki so na te dogodke navezane, ter na podlagi ugotovljenega osnovali turistični produkt.
Ključne besede: temačni turizem, temačne zgodbe, vojna, smrt, čarovnice, pokopališča, nadnaravno, poboji, bitke, Maribor
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Nacistična evtanazija v zgodovini evtanazije
Vesna Mihovilovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Ključne besede: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 499; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (656,33 KB)

7.
Evtanazija in pomoč pri samomoru - primerjalnopravni vidik
Nataša Škoberne, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je predstavljena problematika evtanazije in pomoči pri samomoru. Vse več ljudi se zavzema, da bi tako evtanazijo kot tudi zdravniško pomoč pri samomoru uzakonili kot eno izmed človekovih pravic. V sodobni družbi se vse bolj poudarja posameznikova avtonomija, svoboda in neodvisnost od drugih. Izraz evtanazija izhaja iz grščine in pomeni lepo oziroma dobro smrt. Slovenija se uvršča med države, kjer sta tako evtanazija kot tudi pomoč pri samomoru skladno z veljavno zakonodajo prepovedani. Izvršitev teh dveh dejanj bi pomenila izvršitev kaznivih dejanj. Slovenska ureditev poudarja načelo svetosti življenja. Tako v Sloveniji kot tudi v drugi državah, kjer je evtanazija še vedno obravnavana kot kaznivo dejanje, skušajo posamezniki, ki so zboleli za smrtonosno boleznijo ali so se huje poškodovali in je njihova kakovost življenja postala slaba, poiskati pravico do evtanazije na najvišjih sodnih instancah. Medtem ko Slovenija spada med države, kjer evtanazija in pomoč pri samomoru nista uzakonjeni, spada Kanada med države, kjer sta prostovoljna evtanazija in pomoč pri samomoru dovoljeni in sicer od leta 2016.
Ključne besede: smrt, evtanazija, pomoč pri samomoru, dostojna smrt, primerjalnopravni vidik
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 567; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (949,96 KB)

8.
Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi
Sandra Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester. Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Ključne besede: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 389; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (532,20 KB)

9.
Mesto spomina in slovesa
Tea Urh, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vedno aktualno temo smrti, s katero se srečujemo skozi stoletja, spreminja se le vrsta pokopov. V delu je podana idejna rešitev za prenovo in razširitev obstoječega pokopališča Muta–Vuzenica ter zasnovo krematorija na Koroškem, ki omogoča različne možnosti pokopa v da- našnjem času. V analitičnem delu se ugotavlja, da se v Sloveniji veča potreba po številu krematorijev, zaradi čedalje večjega števila ljudi, ki se odločajo za upepelitev. Temeljne smernice za razvoj arhitek- turne in urbanistične zasnove nudijo predstavljena teoretična izhodišča razvojnih tipov in vrst grobov, tipov pokopališč, sam proces upepeljevanja, stari običaji ter dojemanje smrti. S tem urbanistična in arhitekturna zasnova presega stereotipne predstave o krematorijih in jih približa uporabniku. Govora je o krematoriju v drugačnem kontekstu, in sicer o krematoriju kot arhitekturi, o prostoru, izkušnji, doživetju. Izkušnji, ki nima zgolj morbidnega, temačnega in žalovalnega prizvoka, ampak je del živl- jenja. Strukturiranje arhitekture odraža značaj lokalnega prostora in ustreza identiteti prebivalstva. Prenova pokopališča in izgradnja krematorija, ki predstavlja točko stičišča – med živimi in mrtvimi. Ponudi nov način dojemanja smrti in življenja za okoliške prebivalce in hkrati zadosti kriterijem, ter ponudi pričakovano in pomembno postajo v nizu našega doživljanja. Etapo, ki zaključi našo fizično prisotnost na tem svetu ter definira delček naše prisotnosti v prihodnosti.
Ključne besede: življenje, smrt, pokopališče, krematorij, Muta-Vuzenica, arhitektura, prenova
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 630; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (174,85 MB)

10.
Posmrtno življenje v filozofski perspektivi
Doris Kutnjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Smrt in posmrtno življenje sta vedno aktualna fenomena, posebej v filozofiji. V magistrski nalogi smo raziskali zgodovino pojmovanja posmrtnega življenja v dveh znamenitih knjigah mrtvih. Zanimalo nas je egipčansko pojmovanje smrti in umiranja, zato smo proučili ritual pokopavanja mrtvih in vse obrede, ki spadajo zraven. Zanimala nas je tudi Tibetanska knjiga mrtvih in pojmovanje smrti in posmrtnega življenja v njej. Proučili smo mnenja filozofov iz antike ter srednjega in novega veka. V tretjem poglavju magistrske naloge smo obravnavali filozofske probleme smrti, pri čemer smo ugotovili, da definicija smrti ni dovolj pojasnjena. Zanimalo nas je, kaj pomeni pojem smrti za človeka in kako se sooča z lastno smrtnostjo, ali je strah pred smrtjo racionalen in ali ima smrt sploh smisel. V četrtem poglavju smo obravnavali dušo kot pogoj za posmrtno življenje. Če namreč posmrtno življenje obstaja, potem pomeni, da mora obstajati nekaj takšnega, kot je duša. V tem poglavju smo raziskali Platonovo in Aristotelovo teorijo ter problem duše in telesa pri Descartesu. V zadnjem poglavju magistrske naloge smo predstavili dva ključna in najbolj znana navidezna dokaza posmrtnega življenja, in sicer NDE ali obsmrtne izkušnje in reinkarnacijo ali vnovično rojstvo. Pri raziskovanju posmrtnega življenja s filozofske perspektive smo spoznali, da je bila tema aktualna tako v preteklosti kot sedanjosti in da o njej lahko povemo veliko, obenem pa nič, kar bi lahko z gotovostjo znanstveno dokazali ali ovrgli. Lahko le predpostavljamo in sklepamo na podlagi mnenj različnih mislecev, se z njimi strinjamo ali ne, ali pa si ustvarimo lastno mnenje in v tem prepričanju živimo.
Ključne besede: smrt, posmrtno življenje, duša, obsmrtna izkušnja, reinkarnacija
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 530; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici