| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ZA PRIPRAVO ULTRA-ČISTE VODE
Tomaž Pavlič, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto uporablja ultra čista voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov – je skoraj kemično čista voda. Za pripravo ultra čiste vode se uporabljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter v zadnjem času elektrodeionizacija, ki zamenjuje trenutno uveljavljeno tehnologijo odstranjevanja ionov z ionsko izmenjevalnimi smolami. V eksperimentalnem delu sem opravil meritve na EDI modulu. Glede na podatke sem izračunal masni koeficient prenosa ter Sherwoovodo število ter ga primerjal s teoretičnim.
Ključne besede: deionizacija, elektrodeionizacija, elektrodializa, ionsko izmenjevalne smole, masni koeficient prenosa, membranske tehnologije, mikrofiltracija, reverzna osmoza, Sherwoodovo število, ultrafiltracija, ultra-čista voda
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3152; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

6.
SINTEZA UREAFORMALDEHIDNE SMOLE - DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA KVALITETO PRODUKTA
Doris Posavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvajalci ivernih ter drugih plošč se ves čas soočajo z novimi izzivi. Izboljšati je namreč potrebno kakovost proizvodov, tako se dovoljena vsebnost emisijskega formaldehida v smolah znižuje, saj je le—ta zdravju škodljiv. Razvoj smol gre v tej smeri. Dovoljeno vsebnost emisijskega formaldehida določajo emisijski razredi. Trenutno sta v veljavi emisijski razred E—1 in ½ E—1. E—1 dovoljuje maksimalno 8 mg prostega formaldehida na 100 g plošče in povprečno 6,5 mg polletno. ½ E—1 dovoljuje 4 mg formaldehida na 100 g plošče. V diplomskem delu smo določili najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole. Spremljali smo obstojnost in reaktivnost smol ter določili najprimernejši zadrževalni čas. Raziskali smo, ali ima staranje predkondenzata vpliv na čase želiranja in vsebnost prostega formaldehida, ki sta za nas najpomembnejša parametra. Prav tako smo raziskali vpliv staranja smole. V ta namen smo kondenzirali smolo pri dveh različnih zadrževalnih časih in sicer pri 55 in skrajšanem 45 minutnem zadrževalnem času.
Ključne besede: ureaformaldehidne smole, obstojnost, emisija prostega formaldehida, zadrževalni čas.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1843; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

7.
VPLIV POLNIL NA TRDNOST IN ELASTIČNOST TER REZNETER REZNE SPOSOBNOSTI KOMPOZITOV PRI ZAMREŽEVANJU FENOL FORMALDEHIDNIH SMOL V PROIZVODNJI SMOLNO VEZANIH BRUSOV
Igor Mesarec, 2010, diplomsko delo

Opis: Polnila se v proizvodnji izdelkov iz fenol formaldehidnih smol uporabljajo že od samega začetka. Kompoziti, v katerih je vezivo fenol formaldehidna smola, najdejo dandanes zelo velike uporabne možnosti. V proizvodnji smolno vezanih brusov polnila že dolgo več ne opravljajo svojega prvotnega namena, zniževanja stroškov z zamenjavo dragih nedostopnih surovin, temveč z njimi pripomoremo končnim proizvodom z nekaterimi dodatnimi lastnostmi. Pokazalo se je, da določena polnila pripomorejo k izboljšanju brusnih/reznih lastnosti, druga pa k večji varnosti izdelkov, saj povečujejo elastičnost in trdnost. Proizvodnja izdelkov, ki temeljijo na točno določenih specifikacijah, je možno izdelovati s prisotnostjo polnil. Večinoma polnila prinesejo le določeno lastnost, zato za doseganje več lastnosti uporabljamo kombinacije polnil. Poznavanje polnil in njihov vpliv na lastnosti izdelkov je ključen za uporabo le teh. Poleg izbora polnil ima velik vpliv tudi njihova količina. Za ugotavljanje vpliva polnil in njihove medsebojne primerljivosti, so pomembne metode testiranja in vzorčenja, ki pregledno predstavljajo bazo podatkov polnil. Na trg polnil prihajajo vedno novejša polnila, za katere so metode testiranja opisane v diplomskem delu, primerne za medsebojno primerljivost z do sedaj znanimi polnili. Izbrana polnila so pokazala sposobnost izboljševanja mehanskih lastnosti izdelkov, tako trdnosti, elastičnosti, kakor tudi izboljševanje brusno/reznih sposobnosti. Med testiranimi polnili je najbolj obetaven kriolit, ki je rezne sposobnosti povečal za faktor štiri, v primerjavi z izdelkom brez polnil.
Ključne besede: fenol formaldehid, smole, polnila, kompozit
Objavljeno: 30.09.2010; Ogledov: 1695; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

8.
MATEMATIČNI MODELI ZA DOLOČITEV VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI SEČNINSKO-FORMALDEHIDNIH SMOL
Simona Duh, 2011, diplomsko delo

Opis: V razvojnem laboratoriju podjetja Nafta Petrochem d.o.o. iz Lendave smo pripravljali sečninsko-formaldehidne smole. V laboratoriju smo po standardnih metodah izvedli tudi vse potrebne analize. Določili smo najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole glede na pretečeni čas po sintezi smole in pri različnih dodatkih sečnine. Med raziskavami smo opazovali čas kondenzacije in ugotovili, da dodatki sečnine vplivajo na hitrost reakcije kondenzacije med sečnino in formaldehidom. Če več sečnine sodeluje v kondenzaciji, moramo povišati pH vrednosti reakcijske mešanice in znižati temperaturo kondenzacije, da dosežemo enake čase kondenzacije. Ugotovili smo, da ne glede na način sinteze (mišljeni so različni premiki dodatkov sečnine iz enega dodatka v drugega), trajanja časa reakcije kondenzacije in končne viskoznosti ima stabilizirana smola po enem tednu in ob različnih premikih med tremi dodatki sečnine, takšne vrednosti, ki so znotraj napake metode. Določili smo tudi matematične modele z linearno in nelinearno regresijo za določitev vpliva procesnih parametrov na fizikalno-kemijske lastnosti sečninsko-formaldehidnih smol, ki se zelo ujemajo z realnimi meritvami (saj je determinacijski koeficient, R2, blizu vrednosti 1).
Ključne besede: sečninsko-formaldehidne smole, določanje parametrov, matematični model
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 2106; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
VPLIV SPREMEMBE TEHNOLOGIJE HLAJENJA NA EKONOMIKO PROIZVODNJE FF SMOL
Jurica Glavina, 2012, diplomsko delo

Opis: Podjetje Nafta Petrochem d.o.o. zaradi potreb povečanja proizvodnje FF smol preučuje možnosti povečanja proizvodnje s pomočjo alternativnega hlajenja smole izven reaktorja. Predlagan je bil ploščni toplotni prenosnik zaradi najbolj ugodnih karakteristik. Diplomska naloga obravnava teoretične osnove proizvodnje FF smol in preračun hlajenja s pomočjo cevne kače v reaktorju v primerjavi s hlajenjem skozi ploščni toplotni prenosnik. Predlagane so tudi možnosti uporabe izračunov v ostalih reaktorjih podjetja Nafta Petrochem.
Ključne besede: procesne naprave, hlajenje, fenolformaldehidne smole, ploščni toplotni prenosnik, ekonomska analiza
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1293; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

10.
VPLIV MIKROKLIME NA ŠARŽNO MEŠANJE ZMESI ZA SMOLNO VEZANE BRUSE
Žiga Videčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri izdelavi smolno vezanih brusov se uporabljajo fenol-formaldehidne smole. Na njihove lastnosti močno vpliva mikroklima skladiščenja. S poznavanjem vpliva mikroklimatskih pogojev lahko predvidimo obnašanje posameznih komponent v proizvodnji. To pripomore k učinkovitemu in hitremu reševanju problemov, ki se lahko pojavijo v proizvodnji. Pri ugotavljanju vpliva so pomembne metode testiranja in vzorčenja, ki so opisane v diplomskem delu. Večinoma ekstremni pogoji negativno vplivajo na kakovost zmesi. Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikroklime na kakovost uporabljene zmesi za izdelavo smolno vezanih brusov. Osredotočili smo se na vpliv različnih parametrov tekoče fenol-formaldehidne smole. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo vhodnih parametrov tekoče smole določimo količino tekoče komponente v zmesi glede na osnovni recept.
Ključne besede: fenol-formaldehid, smole, mikroklima, smolno vezani brusi
Objavljeno: 01.07.2015; Ogledov: 939; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici