SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VPLIV TEMPERATURE NA TEHNOLOŠKI POSTOPEK ODLIVANJA SKOZNJIKOV IZ EPOKSIDNE SMOLE
Valerija Tobias Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja optimalnih procesnih pogojev odlivanja skoznjikov iz epoksidne smole. Najpomembnejši parameter v postopkih želiranja, utrjevanja in ohlajanja skoznjikov je temperatura, ki vpliva na skrčke livne mase in raztezke vgradnih komponent. Omenjene postopke smo preučevali pri različnih temperaturah (90, 120 in 140) °C. Izmerili smo tudi temperaturo eksotermne reakcije pri utrjevanju livne mase in prikazali teoretični izračun raztezkov vgradnih komponent pri tej temperaturi. Z grafičnim prikazom skrčkov livne mase in raztezkov vgradnih komponent pri posamezni temperaturi, smo prikazali krivulje gibanja omenjenih materialov. Ugotovili smo, da to gibanje poteka v različnih smereh (livna masa se krči, vgradne komponente se raztezajo). Z višanjem temperature je razhajanje večje. Za povečanje elastičnosti livne mase in s tem zmanjšanja možnosti nastanka razpok, smo v livno maso dodali fleksibilizator. Pri izbiri pravilne procesne temperature smo upoštevali tudi temperaturo steklastega prehoda, ki je pomembna pri procesu utrjevanja. Tako smo določili optimalne procesne pogoje za odlivanje skoznjikov in drugih izolatorjev iz epoksidne smole z vgrajenimi kovinskimi komponentami in jih uspešno prenesli v proizvodni proces.
Ključne besede: skoznjiki, epoksidna smola, livna masa, vgradne komponente
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 1338; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Razvoj kompozitnega kolesa za dirkalnik Formula S GPE12
Luka Jerman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen začetni razvoj kolesa izdelanega iz kompozitnega materiala, ogljikovih vlaken prepojenih z epoksidno smolo, za dirkalnik razreda Formula Student. Predstavljene so splošne informacije o kompozitih z urejenimi kontinuiranimi vlakni v polimerni matrici. V namen numerične simulacije so izdelani linearno elastični materialni modeli treh vrst kompozita iz različnih tkanin ogljikovih vlaken z nateznimi preizkusi. Z numerično analizo je določena razporeditev in orientacija plasti kompozita po kolesu, s kriterijem togosti kolesa. Deloma je določena trdnost kolesa, po kriteriju porušitve plasti Tsa-Hill. Predstavljene so možnosti za nadaljevanje razvoja, do končnega izdelka.
Ključne besede: kompoziti, kolo, platišče, GPE12, Formula Student, dirkalnik, ogljikova vlakna, epoksidna smola, laminat, Tsai-Hill, natezni preizkus, numerična analiza, ortotropija
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1333; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

6.
Tehnična zasnova in razvoj namenskih brusov za ostrenje robnikov smuči
Filip Mlinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V sodobni družbi ima kakovost vedno večji pomen. Pomembni pa so tudi prijemi, katerih se podjetja in posamezniki poslužujejo, da dosežejo želene rezultate. V diplomski nalogi je prikazan potek od tehnične zasnove pa do razvoja izdelka namenskega brusa za ostrenje robnikov alpskih smuči. Predstavljena je klasična obdelava robnikov s pilo in kotnikom, pregled orodij in brusnih materialov, vključuje prikaza splošnih oblik in lastnosti brusov, ki se proizvedejo v podjetju Swatycomet. Bistvo diplomske naloge sestavlja 4. sklop, ki predstavi snovanje izdelka, prikaz materialov, ki se pojavijo tekom izdelave brusa, konstrukcijsko in tehnološko shemo, ter zaključi s končnim preverjanjem kakovosti. Diplomsko delo je zaključeno z opisom postopka brušenja robnikov s strojno obdelavo.
Ključne besede: CBN ̶ kubični borov nitrid PF ̶ Fenolformaldehidna smola
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 918; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

7.
Ojačevanje betonskih konstrukcij z uporabo vlaknastih polimernih kompozitov
Katarina Richter, 2013, magistrsko delo

Opis: Izmed vseh konstrukcijskih materialov je beton še vedno najbolj uporabljan material. Številne betonske konstrukcije, armirane z jeklom, potrebujejo nenehno vzdrževanje, njihova preobremenitev in zanemarjanje pa pogosto vodita do korozije jekla in s tem v pospešeno razkrajanje objektov. Polimeri ojačani z vlakni ali FRP (angl. Fibre Reinforced Polymers) so material, ki se je v zadnjih desetletjih pojavil kot obetajoč alternativni material za ojačevanje betonskih konstrukcij. Namen magistrskega dela je bil preučiti FRP materiale za armiranje in zunanje ojačitve betona. Pri tem smo se osredotočili na armiranje konstrukcij s polimeri ojačanimi s steklenimi vlakni (GFRP) in možnostmi sanacije teh konstrukcij s polimeri ojačanimi z ogljikovimi vlakni (CFRP). V eksperimentalni analizi smo izdelali šest različno armiranih in ojačanih betonskih nosilcev enotnih dimenzij 10 x 15 x 90 cm. Pri tem so bili trije nosilci ojačani z jeklom, trije pa z GFRP. Določene nosilce smo strižno ojačali s CFRP in novo metodo ojačitve, t.i. NSMR (Near–Surface–Mounted Reinforcement). Rezultati analize so pokazali, da so FRP v primerjavi z jeklom veliko bolj žilav in duktilen material. Deformacija nosilcev z GFRP armaturo je bila ob porušitvi večja od nosilcev z jeklom 3–5 krat. Uporabljena strižna armatura je nosilnost vzorcev ojačanih z GFRP povečala za 120 %, v primeru jeklene armature pa za 25 %. Z NSRM ojačitvijo smo uspeli povečati nosilnost vzorcev med 10–25 %, pri tem pa se je deformacija zmanjšala med 40–60 %.
Ključne besede: betonske konstrukcije, vlaknasti polimerni kompoziti, ogljikova vlakna, steklena vlakna, epoksidna smola, upogibni preizkus
Objavljeno: 28.11.2013; Ogledov: 1871; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

8.
IZBOLJŠAVA RAZTRŽNIH VREDNOSTI STEKLENIH ARMATUR ZA OJAČANJE BRUSNIH IZDELKOV
Eva Krajnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil določiti vpliv staranja steklenih filamentov na raztržne vrednosti, ter vpliv reagentov za spajanje (silanov) na steklene filamente. Želeli smo primerjati raztržne vrednosti surovih in impregniranih filamentov različnih proizvajalcev, ugotoviti ali raztržne vrednosti v določenem časovnem območju začnejo izgubljati svoje vrednosti in primerjati končne rezultate po proizvajalcih in med njimi. Zanimal nas je tudi vpliv reagentov za spajanje na impregnirane steklene diske. Primerjali smo različne tipe reagentov za spajanje na različnih tipih niti. Preverili smo, ali lahko z njimi izboljšamo raztržne vrednosti impregnirane tkanine za bolj zahtevne kupce in ali imajo kakršenkoli vpliv na ostale parametre v fazi impregnacije. Glede na dobljene raztržne vrednosti surovih in impregniranih filamentov smo ugotovili, da se pri večini proizvajalcev pojavi vpliv staranja. Analize raztržnih vrednosti filamentov so pokazale, da pri nekaterih proizvajalcih le-te s časom močno padejo. Prav tako so se pokazale razlike v raztržnih vrednostih istih tipov steklenih filamentov različnih proizvajalcev. Z dodajanjem reagentov za spajanje smo dosegli do 12 % izboljšave raztržnih vrednosti v primerjavi s standardom. Ugotovili smo, da različni tipi reagentov za spajanje na steklenih filamnetih različnih proizvajalcev delujejo različno. Ne vplivajo pa na zahtevane parametre v samem procesu impregnacije.
Ključne besede: stekleni filamenti, raztržne vrednosti, staranje, reagenti za spajanje, fenolformaldehidna smola
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 653; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

9.
Določevanje sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v alkidni smoli
Dragica Valek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila uvedba nove metode določevanja sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida z aparatom TIDAS. V laboratoriju kontrole proizvodnih procesov, PE Titanov dioksid v Cinkarni Celje, d.d. težimo k temu, da naše meritve opravljamo po sodobnih merilnih postopkih in s sodobno, računalniško vodeno opremo. Obstoječ postopek določevanja sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v alkidni smoli smo želeli zamenjati s sodobnejšim. Stara metoda je namreč temeljila na vizualni oceni finoče prvega zrna in finoče populacije. Meritve smo izvajali tako, da je operater na grindometer nanesel testno pasto in jo z rezilom enakomerno porazdelil po utoru. Nato se je izvedla vizualna ocena sposobnosti dispergiranja, rezultati so se podali v m. Metoda je bila izrazito subjektivne narave, odvisna od usposobljenosti operaterjev in njihovega vida. Z nakupom aparata TIDAS smo odpravili subjektivno napako pri oceni sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v alkidni smoli. Tako je sedaj naloga operaterja le priprava testne paste in nanos testne paste na utor grindometra. Aparat TIDAS z rezilom razporedi testno pasto po utoru grindometra ter nam poda oceno sposobnosti dispergiranja kot numerično vrednost v m. V diplomskem delu so prikazane meritve sposobnosti dispergiranja pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz procesa mikronizacije po stari in novi metodi. Rezultati meritev so pokazali, da so meritve po novi metodi ponovljive in se ujemajo z meritvami po stari metodi. Na osnovi statistične obdelave podatkov smo izbrali najugodnejšo maso pigmentnega titanovega dioksida, ki ga uporabimo za pripravo testne paste.
Ključne besede: Pigmentni titanov dioksid, alkidna smola, disperzibilnost, grindometer, aparat TIDAS.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 422; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Sanacija stanovanjskega objekta
Sandi Fuks, 2017, diplomsko delo

Opis: Posedanje temeljnih tal predstavlja pogosto problematiko stanovanjskih hiš s pomanjkljivo načrtovanim oziroma neprimerno izvedenim temeljenjem. Napake in posledične poškodbe na objektu so lahko skoraj neopazne, ali pa so tolikšne, da ne zagotavljajo več varnega bivanja v objektu. Za saniranje lahko uporabimo raznovrstne pristope, med katerimi obstajajo določene razlike – v smislu tehnološke in stroškovne učinkovitosti. Novejše metode so v mnogih primerih bolj zanesljive ter predvsem hitreje izvedljive. Hkrati pa po zaključku obnovitvenih del, v primerjavi s konzervativnejšimi pristopi sanacij, ne zahtevajo obsežnih dodatnih gradbenih del. V diplomskem delu smo se osredotočili na sanacijo poškodb stanovanjske hiše, na kateri so se z leti pojavile razne razpoke, kot posledica slabo nosilnih tal in neustreznega temeljenja. Za saniranje temeljev in tlakov smo izbrali utrjevanje deformirane podlage z relativno inovativno metodo injektiranja raztezne smole. Metodo smo tudi natančno opazovali ter opisali.
Ključne besede: sanacija, posedek, temeljenje, razpoke, raztezna smola
Objavljeno: 24.03.2017; Ogledov: 508; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici