| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv hidrolatov damaščanske vrtnice (Rosa x damascena Mill.), sivke (Lavandula angustifolia Mill.) in laškega smilja (Helichrysum italicum (Roth) G. Don) na metabolno aktivnost človeških keratinocitov in melanomskih celic
Neža Črnigoj, 2023, magistrsko delo

Opis: Hidrolati so stranski produkti pri pridelavi eteričnih olj. Proučevali smo vpliv hidrolatov damaščanske vrtnice, sivke in laškega smilja v dodanih celičnih kulturah keratinocitov NHEK in melanomskih celic WM-266-4 na obliko celic in njihovo metabolno aktivnost. Pripravili smo gojišča za celični kulturi keratinocitov NHEK in melanomskih celic WM-266-4. Celice smo izpostavili raztopinam hidrolatov. S pomočjo svetlobne mikroskopije smo izvedli morfološko analizo, s testom WST-8 analizo metabolne aktivnosti. Z morfološko analizo smo ugotovili spremenjeno obliko keratinocitov NHEK v celičnih kulturah, v katere smo dodali hidrolat sivke in laškega smilja. Metabolna aktivnost keratinocitov NHEK se je znižala pri hidrolatu sivke in laškega smilja. Hidrolat damaščanske vrtnice ni imel vpliva na obliko in metabolno aktivnost keratinocitov NHEK, prav tako ni vplival na melanomske celice WM-266-4. Hidrolata sivke in laškega smilja sta vplivala na obliko melanomskih celic WM-266-4. Na obliko celic je imel hidrolat sivke večji vpliv. Hidrolata sivke in laškega smilja sta povzročila inhibicijo metabolne aktivnosti melanomskih celic WM-266-4.
Ključne besede: hidrolati, sivka, damaščanska vrtnica, laški smilj, melanom, melanociti in keratinociti
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

2.
Formulacija nanolipidnih veziklov za kozmetično industrijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neja Savec, 2023, diplomsko delo

Opis: Liposomi so vezikli v obliki sfere, sestavljeni iz enega ali več fosfolipidnih dvoslojev. Med seboj se razlikujejo po lipidni sestavi, velikosti, površinskem naboju in načinu priprave. So eni izmed najbolj raziskanih nosilcev učinkovin in imajo pred tradicionalnimi dostavnimi sistemi številne prednosti, kot so ciljna dostava učinkovine, biokompatibilnost, biorazgradljivost, nizka toksičnost itd. Velika prednost liposomov je tudi v možnosti enkapsulacije učinkovine tako v hidrofilni kot v hidrofobni del. Študije liposomov in enkapsulacija naravnih učinkovin v njih postajajo s hitrim razvojem nanotehnologije vse bolj obsežne in zaželene. V kozmetični industriji se smilj uporablja že vrsto let. Kožo pomlajuje, obnavlja in pomirja ter nanjo deluje antioksidativno in protivnetno. Eterično olje in hidrolat se največkrat pridobita s parno destilacijo. Sta izjemno redka in dragocena produkta, vendar v kakovostni kozmetiki nepogrešljiva. Diplomsko delo prikazuje sintezo liposomov brez inkorporirane učinkovine in z inkorporirano učinkovino. Za sintezo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma s 5-mm steklenimi kroglicami, ki je potekala 24 ur pri 20 ºC in 200 rpm. Kot organsko topilo smo uporabili kloroform. Učinkovino smo enkapsulirali v hidrofobni in hidrofilni del. V hidrofobni del smo poskušali enkapsulirali eterično olje smilja, vendar sinteza ni bila uspešna. Po uparjanju organskega topila je na dnu bučke nastala rumena usedlina, po stresanju na stresalniku ob prisotnosti pufra PBS pa je na stenah ali na dnu bučke nastala rumenkasto-bela snov. Medtem ko smo v hidrofilni del uspešno enkapsulirali hidrolat smilja šestih različnih koncentracij (150 mg/mL, 175 mg/mL, 200 mg/mL, 225 mg/mL, 250 mg/mL in 300 mg/mL). Za določitev stabilnosti, oblike in velikosti vseh sintetiziranih liposomov smo izmerili njihov zeta potencial, velikosti delcev in indeks polidisperznosti (PDI). Rezultati kažejo, da so bili vsi sintetizirani liposomi stabilni, homogene oblike in primerne velikosti. Njihov zeta potencial je znašal od –45,9 mV do –54,8 mV, velikost delcev od 178,9 nm do 204 nm in PDI od 0,373 do 0,448. Po sintezi liposomov z enkapsuliranim hidrolatom smilja smo določili njegovo učinkovitost enkapsulacije v liposome in učinkovitost sproščanja iz liposomov. V obeh primerih smo uporabili dializno tehniko. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije hidrolata smilja dosežena pri koncentraciji 200 mg/mL in je znašala 55,6 %. Pri tej koncentraciji je bil dosežen tudi najvišji odstotek sproščanja hidrolata smilja, in sicer 64,1 %. Nazadnje smo proučili ujemanje kinetike sproščanja hidrolata iz liposomov s petimi matematičnimi modeli, ki se uporabljajo za napovedovanje profila sproščanja učinkovin iz liposomov. Izmed vse petih se k našim eksperimentalnim podatkom sproščanja hidrolata smilja iz liposomov s koncentracijo 200 mg/mL najbolje prilega Korsmeyer-Pappasov model. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so sintetizirani liposomi primerni za uporabo v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, farmacevtska, živilska in kmetijska industrija. Z uspešno enkapsulacijo hidrolata smilja v liposome smo pridobili sodobno transportno obliko za stabilizacijo naravne učinkovine, ki se lahko uporabi v kozmetični industriji za pripravo raznih losijonov in krem.
Ključne besede: liposomi, smilj, hidracija, enkapsulacija učinkovine, sproščanje učinkovine, zeta potencial, indeks polidisperznosti, velikost delcev.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (47,97 MB)

3.
Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Marina Malić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Ključne besede: smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1397; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici