Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Slovenske turistične kmetije z nastanitvijo so zakoreninjene v tradicionalnosti in kreativnosti in so gradnik avtentične izkušnje na podeželju. Zanimalo nas je, zakaj je v okoljski shemi Slovenia Green Accommodation od ponudnikov zgolj 12 turističnih kmetij. V teoretičnih izhodiščih smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznali specifike okoljskih shem, raziskali okoljske sheme na mednarodni, evropski in nacionalnih ravneh. Natančneje smo preučili Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike nastanitev in značilnosti slovenskih turističnih kmetij. V empiričnem delu smo s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ugotavljali, zakaj turistične kmetije številnejše ne pridobijo mednarodnega okoljskega znaka in se posledično vključijo v ZSST Green Accommodation za ponudnike nastanitev. S pridobitvijo stališč strokovnih institucij (odločevalcev) ter predstavnikov certificiranih in necertificiranih turističnih kmetij je bilo ugotovljeno, da razlogi izhajajo iz previsokih stroškov, zapletene administracije vstopa in vzdrževanja okoljskega znaka ter manka napotkov za turistične kmetije. Ti razlogi vodijo, ker politika pri pristopu od »zgoraj navzdol« in »od spodaj navzgor« ni optimalno zastavljena, zato so bile oblikovane smernice za pospešen vstop turističnih kmetij v Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike.
Ključne besede: okoljske sheme, zeleni znaki, Zelena shema slovenskega turizma, Slovenia Green Accommodation, turistične kmetije z nastanitvijo, smernice, priporočila
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 155
Celotno besedilo (5,53 MB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek snovanja tehnoloških smernic za avtomatizacijo montažne linije za izdelavo kavnih mlinov. Z avtomatizacijo linije pripomoremo k zmanjšanju napak ter zagotovimo večjo produktivnost in ponovljivost. S pomočjo metod kot sta LoA in ABC analiza pridobimo sliko trenutnega stanja linije in vpogled v zmožnost avtomatizacije linije. Iz predhodnih tehnoloških smernic pridobimo zahteve za posamezni sestavni del in tako podamo tehnološke smernice zunanjim izvajalcem, ki glede na naše zahteve in rezultate posodobijo linijo. V diplomski nalogi sem podal oceno možnosti avtomatizacije proizvodnje izdelka in tehnološke smernice za popolno ali delno avtomatizacijo montažne linije. S posodobitvijo linije bomo povečali produktivnost, natančnost in zmanjšali število delovnih mest.
Ključne besede: montaža, kavni mlin, posodobitev, tehnološke smernice, raven avtomatizacije (angl. LoA), ABC analiza
Objavljeno v DKUM: 10.09.2021; Ogledov: 497; Prenosov: 0

Opis: Uvod: Brezigelni nepovratni zamaški so bili uvedeni z namenom, da se zmanjšajo poškodbe zdravstvenih delavcev z injekcijskimi iglami. Le-ta uvedba pa je doprinesla k širjenju mikroorganizmov zaradi protokola razkuževanja brezigelnih nepovratnih zamaškov, ki med izvajalci zdravstvene nege ni poenoten. Namen zaključnega dela je predstaviti priporočila ter smernice za razkuževanje brezigelnih nepovratnih zamaškov pred aplikacijo intravenozne terapije. Metode: Uporabili smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih bazah: Pubmed, ScienceDirect, Google scholar ter Cinahl. Članki, uporabljeni za izdelavo zaključnega dela, niso bili starejši od 10 let. Vključili smo prosto dostopne in v celoti objavljene pregledne in znanstvene članke na izbrano temo, ki temeljijo na opazovalnih študijah ter sistematičnih pregledih literature. Rezultati: Še vedno je potrebno vzpostaviti jasne smernice o vzdrževanju intravenskih pripomočkov, saj je optimalna metoda razkuževanja nepovratnih zamaškov nejasna. Razprava in sklep: Večina raziskav poudarja, da je potrebno še nadaljnje raziskovanje tega področja. Predvsem o optimalnem tipu razkužila, času razkuževanja ter tehniki razkuževanja. Zaradi teh nejasnosti se zgodi, da je ta korak pri intervencijah velikokrat spregledan.
Ključne besede: nepovratni ventili, razkuževanje, aseptičen pristop, priporočila in smernice
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 632; Prenosov: 126
Celotno besedilo (936,47 KB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja pregled metodoloških vidikov ter kazalnikov za trajnostno poročanje v aluminijski industriji. V sklopu tega smo preučili smernice Evropskega aluminija, Standard učinkovitosti, podan s strani Iniciative za upravljanje z aluminijem ter standarde GRI. Zanimalo nas je trajnostno poročanje podjetij v aluminijski industriji in ali lahko okoljske trajnostne kazalnike za področje emisij v zrak med različnimi podjetji tudi primerjamo. V ta namen je bila opravljena analiza, v katero smo vključili podjetja, ki spadajo med vodilne proizvajalce aluminija na svetu in so članice Iniciative za upravljanje z aluminijem. Ugotavljamo, da preobsežne smernice in okvirji niso nujno najboljši, saj je pomembno, da podjetja uporabljajo enotne metodologije, ki omogočajo sistematično merjenje trajnostnega razvoja. Ta sistematični pristop predstavlja pomembno prednost za zmožnost primerjanja in razvrščanja podjetij v specifičnem sektorju glede na trajnostno uspešnost. Z izrazom trajnostno uspešno razumemo podjetja, ki na primer proizvedejo najmanj emisij v zrak glede na lastno proizvodnjo in lahko ocenimo, kakšen je njihov vpliv na okolje v primerjavi z ostalimi podjetji. Pomemben del magistrske naloge predstavlja tudi preučitev trajnostnega poročanja podjetja Talum. Osredotočili smo se na njihovo strategijo trajnostnega razvoja ter opisali, kakšno je njihovo trajnostno poročanje. Analiza trajnostnega poročanja podjetja Talum obsega preučitev razkritij skozi časovno obdobje šestih let v skladu z zahtevami Evropskega aluminija. Glede na to, da se njihova strategija trajnostnega razvoja krepi, nas je zanimala tudi povezava med njihovim trajnostnim poročanjem ter javno podobo in ali se je le-ta spremenila skozi obdobje zadnjih devetih let.
Ključne besede: trajnostno poročanje, aluminijska industrija, smernice poročanja, kazalniki, GRI.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2020; Ogledov: 740; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V obdobju 1999–2018 je bil v Sloveniji opravljen vsakoletni cenzus gnezditvene populacije bele štorklje Ciconia ciconia. Vsi cenzusi so bili izvedeni skladno z mednarodno metodo popisovanja. Na osnovi gnezdečih parov ali poletelih mladičev smo izračunali populacijske trende bele štorklje v Sloveniji in po posameznih mezoregijah skušali pojasniti vzroke za razlike populacijskih parametrov in procesov med posameznimi sub-populacijami. Tekom cenzusa 2018 smo zbrali podatke o stanju gnezd na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. Zbrali smo tudi podatke o smrtnih primerih bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije in podatke o zimskih opažanjih v Sloveniji v raziskovanem obdobju. Populacija bele štorklje se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečala. Populacijski trend bele štorklje v Sloveniji za obdobje 1999–2018 izkazuje zmeren porast. V raziskovanem obdobju je gnezdilo med 193 in 267 parov (HPa), v povprečju 221. Največje število parov je gnezdilo leta 2014, najmanjše leta 2005. Skupno so v tem obdobju gnezdeči pari (HPa) zasedli 443 različnih gnezd. Povprečno število uspešnih parov (HPm) je bilo 171. Največjo rodnost populacije (JZG) smo ugotovili v letu 2017, najmanjšo pa leta 2006. V povprečju je poletelo 435 mladičev letno. Povprečni gnezditveni uspeh gnezdečih parov (JZa) je bil 1,99, največji leta 2000, najmanjši leta 2006. Povprečni gnezditveni uspeh uspešnih parov (JZm) je bil 2,52, največji leta 2007, najmanjši pa leta 2006. Bela štorklja je v raziskovanem obdobju gnezdila v 18 različnih mezoregijah v državi. Jedro populacije bele štorklje je v SV in JV Sloveniji. Največji delež gnezdečih parov (HPa) in poletelih mladičev (JZG) je bil na Murski ravni, kjer je tudi največ potencialnih prehranjevališč bele štorklje v Sloveniji. Sub-populacije bele štorklje so na tradicionalnih gnezdiščih v SV delu Slovenije v večini v upadu ali stabilne, med tem ko so sub-populacije v mezoregijah, kamor so se razširile po letu 1999, v večini v porastu. Upad številčnosti sub-populacij pojasnjujemo s spremembam rabe tal in kvalitete prehranjevališč ter z gostotno odvisnimi procesi v populaciji. Spremembe vedenja bele štorklje, ki so posledica vpliva globalnega segrevanja in poseganja človeka v naravo, smo ugotovili tudi v Sloveniji. Danes je večina gnezd bele štorklje v Sloveniji na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih (81 %), kar predstavlja štorklji številne nevarnosti. Ugotovili smo, da je več kot 80 % gnezd na daljnovodnih drogovih ogroženih, od tega 34 % kritično. Največ gnezd je ogroženih zaradi treh razlogov: bližine transformatorja, droga s pokončnimi izolatorji ali zaradi stika gnezda z žicami. V obdobju 1999–2018 smo zabeležili 65 smrtnih primerov bele štorklje zaradi trka v žice ali elektrokucije. V 25 % primerih smo lahko določili element prenosnega omrežja na katerem je prišlo do trka v žice ali elektrokucije in ugotovili, da so najbolj problematični transformatorji in daljnovodi s pokončnimi izolatorji. V zadnjih letih smo opazili povečanje števila prezimujočih štorkelj. V zimi 1999/2000 ni prezimovala nobena, nato so do leta 2010 prezimovale 1–4, po letu 2010 pa je v Sloveniji vsako zimo prezimovalo 3–10 štorkelj. Z raziskovanjem in ohranjanjem bele štorklje lahko dosežemo spremembe, ki so pomembne za ohranjanje biodiverzitete na splošno, zato je pomembno, da ohranjamo ugodno stanje populacije v Sloveniji. Glede na rezultate naše raziskave in drugih sorodnih raziskav zaključujemo, da je za ohranjanje oz. izboljšanje prehranjevalnih habitatov in zmanjšanje smrtnosti bele štorklje v Sloveniji potrebno predvsem ohranjanje optimalnih habitatov bele štorklje (vlažnih in trajnih travnikov) ter zagotovitev varnih srednje napetostnih daljnovodov - med obnovo ali gradnjo novih.
Ključne besede: bela štorklja, Ciconia ciconia, populacijska dinamika, stanje gnezd, elektrokucija, trki v žice, prezimovanje, naravovarstvene smernice, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 890; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,21 MB)