1. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Napovedniki antitrombotične terapije pri ambulantnih bolnikih s kronično atrijsko fibrilacijo, ki odstopa od smernic zdravljenjaReinhild Bücheler, Christoph Meisner, Ruth Bösel, Richard Fux, Christine Jägle, Lusine Danielyan, Katrin Schwarz, Christoph H. Gleiter, Klaus Mörike, 2009, strokovni članek Ključne besede: atrijska fibrilacija, antitrombotično zdravljenje, smernice
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 2
Celotno besedilo (655,57 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Umirjanje prometa na začetku naselij : magistrsko deloMateja Dovar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika prehodnega območja vstopa v naselje, kjer cesta zunaj naselja prehaja v pozidano okolje ob cesti ali v območje, ki ga določajo meje naselja. Osnovni namen ureditve vstopa v naselje je voznika opozoriti o spremembi okolja ter ga spodbuditi k ustrezni prilagoditvi hitrosti, saj se z vstopom v naselje običajno spremenijo prometne razmere (npr. večja količina nemotoriziranih udeležencev v prometu). V magistrskem delu je podan pregled trenutne zakonodaje v Sloveniji in tujini, ki se nanaša na umirjanje prometa. V nadaljevanju je v sklopu magistrskega dela proučena in analizirana obstoječa projektna dokumentacija ter že izvedeni ukrepi na območjih vstopov v naselja. Na podlagi ugotovitev so predlagane tipske rešitve ureditve vstopov v naselja, ki se lahko uporabijo v danih situacijah. Predlagane rešitve so zasnovane z namenom zmanjšanja tveganja za nastanek prometnih nesreč in povečanja varnosti vseh udeležencev v prometu. Upoštevane so smernice, ki jih določa zakonodaja glede prometne varnosti, z namenom, da bi ureditve čim bolj učinkovito prispevale k varnemu in nemotenemu prehodu vozil v naselje.
Ključne besede: umirjanje prometa, ukrepi in naprave za umirjanje prometa, prometna varnost, tehnične smernice, vstopi v naselja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 410; Prenosov: 85
Celotno besedilo (7,80 MB) |
4. Seznanjenost študentov zdravstvene nege s smernicami zdravega prehranjevanja in upoštevanje teh smernic v njihovi prehraniTjaša Šuligoj, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravo prehranjevanje je ključnega pomena, saj zagotavlja potrebne hranilne snovi za pravilno delovanje telesa. Z uravnoteženo prehrano študenti vzdržujejo zdravo telesno težo, krepijo imunski sistem in zmanjšajo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Zdrava prehrana spodbuja tudi dobro duševno zdravje ter kognitivne funkcije in s tem izboljša sposobnost učinkovitega učenja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno in opisno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 193 študentov dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet iz severovzhodne Slovenije. Rezultate smo statistično obdelali in jih analizirali ter prikazali v obliki tabel in grafov v programu Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo smernice zdrave prehrane. Rezultati so pokazali, da anketirani najbolje poznajo priporočila o dnevnem vnosu tekočine, maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in soli. 73,1 % študentov zaužije tri do pet obrokov dnevno in 73,6 % si jedi pri mizi ne dosoljuje. Ugotovili smo tudi, da poznavanje priporočene količine dnevno zaužite soli ne vpliva na to, da si študenti hrane ne dosoljujejo pri mizi (p = 0,396).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da študenti najbolje poznajo priporočen dnevni vnos tekočine, nasičenih maščobnih kislin in maščob. Ugotovili smo tudi, da ne obstaja povezava med poznavanjem pravilnega dnevnega vnosa soli in dosoljevanjem jedi pri mizi. Večina študentov si hrane pri mizi ne dosoljuje.
Ključne besede: zdrava prehrana, študenti, znanje, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 74
Celotno besedilo (861,36 KB) |
5. Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečahKlemen Jakša, 2023, diplomsko delo Opis: Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah predstavlja niz kompleksnih postopkov, katere moramo razumeti in se zavedati njihovega pomena, da zagotovimo varno in učinkovito posredovanje. Za njihovo razumevanje je pomembno poznavanje naravnih zakonitosti radioaktivnosti in njenih vplivov na človeka. V diplomski nalogi smo z metodami deskripcije, kompilacije in empirične metode pripravili smernice za posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah. Smernice vsebujejo potrebna znanja za razumevanje naravnih zakonitosti, povezanih z radioaktivnostjo, in postopkov, ki jih gasilci izvajajo pri posredovanjih ob radioloških nesrečah. Pripravili smo tudi navodila za izvajanje posameznih postopkov pri posredovanju ob radioloških nesrečah ter predvidene gasilske formacije za odziv na različne vrste radioloških nesreč.
Ključne besede: radiološka nesreča, gasilci, smernice, dekontaminacija
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 44
Celotno besedilo (6,40 MB) |
6. Vpliv pandemije COVID-19 na spremembo algoritma za izvajanje temeljnih postopkov oživljanjaAna Ravnjak, 2022, diplomsko delo Opis: Temeljni postopki oživljanja (TPO) se nanašajo na postopke, ki jih izvajajo prvi posredovalci, zdravstveni delavci in laiki pri nenadnem srčnem zastoju. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako je pandemija COVID -19 spremenila algoritem temeljnih postopkov oživljanja.Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo literature, ki se je nanašala na vpliv pandemije COVID-19 na spremembo algoritma TPO. Po pregledu literature smo izvedli analizo identificiranih virov. Izbrane članke analizirali in njihove značilnosti predstavili v skupni tabeli, kjer smo opravili razvrstitev po hierarhiji dokazov in ocenili njihovo kakovost. Ugotovitve smo sintetizirali s pomočjo tematske analize.Po pregledu devetih identificiranih študij smo kot glavno kategorijo postavili »razlike v algoritmu TPO v času pandemije COVID-19 za vse izvajalce, glede na smernice ERC 2015 in 2021«, ki smo jo razdelili v več podkategorij in opisali s pomočjo prostih kod. Ugotovljene so bile spremembe med smernicami 2015 in 2021 ter razlike v času pandemije COVID-19, ki se nanašajo na zmanjševanje prenosa okužbe na reševalca, spremembe na področju ugotavljanja odzivnosti in dihanja ter uporabe osebne varovalne opreme.Spremembe so na področju ugotavljanja odzivnosti in opazovanja dihanja; priporoča se uporaba HEPA filtrov pri ventilaciji oseb oziroma da laiki na usta položijo masko ali kos tkanine. Precejšne spremembe so predvsem pri uporabi OVO in zmanjševanju možnosti prenosa okužbe iz osebe na reševalca med oživljanjem. Nadaljnje raziskave na to temo se nam zdijo pomembne, saj so znanje in zanesljivi viri TPO pomembni za vsakogar, še posebej v negotovih časih bolezni COVID-19.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, COVID-19, smernice ERC, spremembe algoritma
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 520; Prenosov: 80
Celotno besedilo (687,81 KB) |
7. Proučitev okoljske sheme Slovenia Green Accommodation in smernice za slovenske turistične kmetije : magistrsko deloMartina Senekovič, 2022, magistrsko delo Opis: Slovenske turistične kmetije z nastanitvijo so zakoreninjene v tradicionalnosti in kreativnosti in so gradnik avtentične izkušnje na podeželju. Zanimalo nas je, zakaj je v okoljski shemi Slovenia Green Accommodation od ponudnikov zgolj 12 turističnih kmetij. V teoretičnih izhodiščih smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznali specifike okoljskih shem, raziskali okoljske sheme na mednarodni, evropski in nacionalnih ravneh. Natančneje smo preučili Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike nastanitev in značilnosti slovenskih turističnih kmetij. V empiričnem delu smo s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ugotavljali, zakaj turistične kmetije številnejše ne pridobijo mednarodnega okoljskega znaka in se posledično vključijo v ZSST Green Accommodation za ponudnike nastanitev. S pridobitvijo stališč strokovnih institucij (odločevalcev) ter predstavnikov certificiranih in necertificiranih turističnih kmetij je bilo ugotovljeno, da razlogi izhajajo iz previsokih stroškov, zapletene administracije vstopa in vzdrževanja okoljskega znaka ter manka napotkov za turistične kmetije. Ti razlogi vodijo, ker politika pri pristopu od »zgoraj navzdol« in »od spodaj navzgor« ni optimalno zastavljena, zato so bile oblikovane smernice za pospešen vstop turističnih kmetij v Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike.
Ključne besede: okoljske sheme, zeleni znaki, Zelena shema slovenskega turizma, Slovenia Green Accommodation, turistične kmetije z nastanitvijo, smernice, priporočila
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 1930; Prenosov: 390
Celotno besedilo (5,53 MB) |
8. Dejavniki tveganja za samopoškodbe pri mladostnikih : magistrsko deloMišo Šušak, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problem samopoškodbeno vedenje pri mladih in je zasnovana tako, da odgovori na vprašanja: kaj je samopoškodovanje in kakšen je obseg tega problema v mladostniški populaciji, kakšni so dejavniki tveganja za samopoškodbe, razlogi in funkcije samopoškodovanja, kaj je poskus samomora ter kakšno je zdravljenje takšnega stanja ali vedenja. Samopoškodovanje samo po sebi prispeva številne osebne in kontekstualne dejavnike ter njihovo interakcijo.
Čeprav se posamezni dejavniki razlikujejo glede na način izvedbe raziskavanja, so najpogosteje omenjeni dejavniki tveganja za samopoškodbe: spol, različne značilnosti osebnosti, kot so agresivnost, impulzivnost, negativna samopodoba, travmatične izkušnje in negotova navezanost ter depresivna motnja. Mladi, ki se samopoškodujejo, to storijo, da bi se spopadli z vznemirljivimi občutki, da bi občutili nekaj, ko so otrpli, in / ali da bi izrazili svojo bolečino ali se za kratek čas počutili bolje. Samopoškodovanje, večinoma izvirajo iz vedenjske paradigme, socialnega učenja in kot pomemben kontekstualni dejavnik izpostavljajo tudi imitacijo vrstnikov. Impulzivnost in uporaba snovi, vključno z alkoholom in drogami, sta tudi opozorilna znaka za povečano tveganje za samomor. Ljudje, ki doživijo stresen življenjski dogodek, lahko občutijo močno žalost ali izgubo, tesnobo, jezo ali brezizhodnost in občasno pomislijo, da bi jim bilo bolje, če jih nebi bilo.
Ugotovitve raziskave so pokazale, da se samopoškodbeno vedenje med spoloma sicer razlikuje, vendar pa razlike niso statistično značilne. Ko govorimo o samopoškodbenem vedenju, večina najprej pomisli na rezanje po delih telesa, vendar smo z raziskovanjem tega področja ugotovili, da so praskanje do krvi, puljenje las in samomor pogostejše oblike samopoškodovanja pri mladih in so naštete oblike v populaciji statistično bolj značilne. Analiza podatkov naših anketirancev je pokazala, da ni razlik iskanja pomoči glede na spol, vsekakor pa imajo dovolj informacij kam se obrniti za pomoč v stiski.
Ključne besede: smernice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 3092; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Tehnološke smernice za izboljšavo montažne linije mlina za kavo : diplomsko deloAndraž Bosilj, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen postopek snovanja tehnoloških smernic za avtomatizacijo montažne linije za izdelavo kavnih mlinov. Z avtomatizacijo linije pripomoremo k zmanjšanju napak ter zagotovimo večjo produktivnost in ponovljivost. S pomočjo metod kot sta LoA in ABC analiza pridobimo sliko trenutnega stanja linije in vpogled v zmožnost avtomatizacije linije. Iz predhodnih tehnoloških smernic pridobimo zahteve za posamezni sestavni del in tako podamo tehnološke smernice zunanjim izvajalcem, ki glede na naše zahteve in rezultate posodobijo linijo. V diplomski nalogi sem podal oceno možnosti avtomatizacije proizvodnje izdelka in tehnološke smernice za popolno ali delno avtomatizacijo montažne linije. S posodobitvijo linije bomo povečali produktivnost, natančnost in zmanjšali število delovnih mest.
Ključne besede: montaža, kavni mlin, posodobitev, tehnološke smernice, raven avtomatizacije (angl. LoA), ABC analiza
Objavljeno v DKUM: 10.09.2021; Ogledov: 994; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
