| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
REHABILITACIJA NAGLUŠNIH, ZAKONODAJA IN VLOGA CIVILNE DRUŽBE
Adem Jahjefendić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika naglušnih, načini ugotavljanja slušne okvare, načini rehabilitacije in zakonodaja, ki ureja njihove pravice. Predstavljena je tudi vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki izvaja posebne socialne programe, bdi nad izvajanjem zakonodaje in opozarja na kršitve pravic gluhih in naglušnih. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v letu 2009 v devetih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji in pri enem dobavitelju slušnih aparatov. Izvedli smo anketo na vzorcu 154 uporabnikov slušnih aparatov. Želeli smo ugotoviti, ali naglušni uporabljajo slušni aparat, ali obiskujejo govorne in slušne vaje, ali poznajo tehnične pripomočke, opozoriti na problematiko naglušnih oseb in na pomen informiranosti za lažjo vključitev v družbo. Rezultati so pokazali, da naglušni uporabljajo slušni aparat in da so seznanjeni z tehničnimi pripomočki. Ugotovili smo, da uporabniki slušnih aparatov ne obiskujejo vaje govora in poslušanja. Pri izobraževanju, v vsakdanjem življenji in delu se pri uporabnikih slušnih aparatov pojavljajo komunikacijske ovire, zato mora biti skrb za informiranost naglušnih glavna naloga vseh, ki delamo in smo v stiku z njimi, kar velja tudi za medicinske sestre, saj so prve, ki pridejo v stik z naglušnimi.
Ključne besede: sluh, naglušni, rehabilitacija, slušni aparat, zveza, zakonodaja, medicinska sestra
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2583; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
5.
Senzorične spremembe v starosti
Darja Rek, 2010, diplomsko delo

Opis: S senzoričnimi spremembami v starosti se sreča vsak starostnik. Pešanje vida, starostna naglušnost ter pešanje čutov za okus, vonj in tip so posledica degenerativnih sprememb in imajo velik vpliv na življenjski slog starostnika. Starost ni edini dejavnik, ki povzroča slabšanje čutov, saj vplivajo tudi neugodni okoljski dejavniki in bolezen. Pri razumevanju procesa staranja in zagotavljanju kakovostne starosti ima veliko vlogo medicinska sestra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med starostniki v Koroškem domu starostnikov Črneče - Dravograd januarja 2010. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketi je sodelovalo 40 anketirancev, starejših od 65 let. Zanimalo nas je, katere informacije o senzoričnih spremembah v starosti imajo starostniki, kje te informacije dobijo, katera senzorična sprememba v starosti je najbolj moteča za starostnika in ali se medicinska sestra s starostnikom pogovarja o senzoričnih spremembah. Rezultati so pokazali, da imajo starostniki zadovoljive informacije o senzoričnih spremembah v starosti, največ jih dobijo od medicinske sestre. Ugotovili smo, da je za starostnika najbolj moteče pešanje vida. Več kot polovica anketirancev se pogovarja z medicinsko sestro o senzoričnih spremembah v starosti in dobijo dovolj želenih povratnih informacij.
Ključne besede: medicinska sestra, starostnik, senzorične spremembe, vid, sluh, vonj, okus, tip
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2193; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Vpliv alkohola na zanesljivost pri nošenju in prenosu orožja
Goran Maršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri policijskem delu se pogosto srečujemo z obravnavo kršitev povezanih s prekomernim uživanjem alkohola. V preteklosti je bila večina teh primerov povezanih s kršitvami cestno-prometnih predpisov in prekrškov povezanih s takimi in drugačnimi kršitvami javnega reda in miru. V nadaljevanju, s spremembo Zakona o prekrških, prekrškovni inšpektorji obravnavajo kršitve, ki so jih policisti na terenu zaznali, zanje pa niso bili predpisani ukrepi izdaje plačilnega naloga temveč prekrškovne odločbe v hitrem postopku. V teh primerih prekrškovni inšpektorji veliko energije vlagajo v dokazovanje posameznih navedb policistov, ki so ob obravnavi kršitve, na kraju in ob času prekrška jasne, pri pisanju odločbe in zagotavljanju dokazov oziroma pri odločanju pa izjemno skope. Tudi na področju orožnega prava v policiji smo večkrat pojasnjevali elemente kršitev Zakona o orožju, ki se nanašajo na nošenje in prenos orožja ali njegovo posest in zanesljivost posameznika pri tem. Zlasti je bilo to povezano z zanesljivostjo zaradi vpliva alkohola pri kršitelju, ki je v času nošenja ali prenosa orožja bil pod vplivom alkohola. Dileme so izpostavljali tako prekrškovni inšpektorji na policijskih upravah, kot lovske in strelske organizacije. S sodelovanjem z Ministrstvom za notranje zadeve, Direktoratom za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo smo večkrat pojasnjevali dileme policistov in tako olajšali obravnavo kršitev, pripomogli pa tudi k enaki razlagi in razumevanju Zakona o orožju. Nenazadnje pa smo interesnim skupinam (Lovska zveza, Strelska zveza in drugi) in posameznikom zagotovili zakonito in korektno obravnavo. Menimo, da je pojem zanesljivosti v povezavi z uživanjem alkohola v preteklosti povzročal neželene in nepotrebne dileme ter napake v postopkih. Strinjamo pa se, da nezanesljiv posameznik ob posedovanju orožja, predstavlja veliko nevarnost sebi in družbi. Enako pa ne moremo spregledati, da neupravičeno sankcioniran posameznik tudi ni zadovoljen z obravnavo in ukrepi celotnega sistema, ki skrbi za varnost in zakonitost.
Ključne besede: zaznave, vid, sluh, čutila, alkohol, orožje, strelno orožje, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 1009; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (526,46 KB)

7.
ZDRAVILNI VPLIVI ZVOKA IN GLASBENE TERAPIJE NA ČLOVEKA IN NJEGOVO DELOVANJE
Aleš Vrtovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je raziskan vpliv glasbe na telo in človeško psiho ter potencial zvoka pri zdravljenju različnih bolezni. Uporabljene so bile deskriptivna in zgodovinska metoda ter metoda analize in sinteze. Podrobno je opisan prenos zvočnih dražljajev prek slušnega organa ter razložen odziv možganov pri sprejemanju in prevajanju zvočnih impulzov. Predstavljen je vpliv glasbe na človeško telo oziroma na srčno-žilni in dihalni sistem, na mišičje, živčevje, žleze, imunski sistem ter človeško psiho. Izpostavljeni so dejavniki, ki sodelujejo pri vplivu zvoka oziroma glasbe na človeka v različnih starostnih obdobjih ter v različnih bolezenskih in čustvenih stanjih. Predstavljena je vloga in pomen glasbe v človeški zgodovini, s poudarkom na uporabi glasbe v zdravilne namene. Opisani so različni modeli, ki jih po svetu uporabljajo v glasbeni terapiji. Poudarjen je pomen pozno-baročne in klasične glasbe (Mozartov efekt), posamičnih zvokov, inštrumentov, petja, izpostavljeni so pozitivni učinki lastnega glasu ob petju zlogov v sklopu meditacije, kot tudi negativni učinki glasbe. V zaključku so predstavljene osnovne smernice za delo, pristop k iskanju in izbiri zdravilne glasbe za različne življenjske okoliščine. Poudarjena je nujnost strokovnega dela na področju glasbene terapije in pomen vključevanja glasbene terapije v univerzitetne študijske programe.
Ključne besede: sluh, slišanje in poslušanje, učinki glasbe, glasbena terapija, zvočna terapija
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1277; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (793,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici