SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSLUŠANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA (OPIS PREDMETA) V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Anita Osterc, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je poslušanje neumetnostnega besedila v 3. razredu devetletne osnovne šole. Namen le-te je bil preveriti in primerjati, kako vpliva poslušanje neumetnostnega besedila na razumevanje poslušanega in razvoj pisanja pri učencih. V teoretičnem delu je bilo predstavljeno: poslušanje kot komunikacijska dejavnost, pomen poslušanja, vrste in dejavniki, ki vplivajo na poslušanje, govorno-poslušalska komunikacija ter poslušanje neumetnostnih besedil v šoli in prvem triletju. Empirični del zajema prikaz in primerjavo rezultatov, ki so jih dosegli učenci tretjih razredov podeželske (šola A) in mestne šole (šola B). Učenci podeželske šole se s poslušanjem posnetega neumetnostnega besedila še niso srečali, učenci mestne šole pa ga poznajo že od 1. razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja kratkih nalog, oblikovanja pojmovne mape in zapisom krajšega neumetnostnega besedila po poslušanem neumetnostnem besedilu.
Ključne besede: poslušanje, neumetnostno besedilo, pojmovna mapa, slušno razumevanje in pomnjenje, opis predmeta
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3168; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

2.
RAZVIJANJE SLUŠNE SPRETNOSTI PRI UČENJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA
Sandi Gorenšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Prav tako pomembno kot pisanje, branje in govorjenje je tudi pravilno poslušanje. Sluh, z vidika didaktične komunikacije, pravilno anticipirati, recipirati, razumevati (prepoznati), ga uporabljati, ter predvsem ponotranjiti v vseh oblikah in izrazih, je vodilo tega diplomskega dela. S pomočjo učbenikov, Optimal in Themen Aktuell, dveh različnih založb, želim prikazati, rabo didaktičnih metod slušnega razumevanja pri pouku nemščine kot tujega jezika. Analiza je razdeljena na tri tematske sklope: avtentičnost, slušni stili in slušne strategije, saj le tako lahko privede do povratnih informacij v zvezi z vplivom didaktičnih slušnih vaj na pridobivanje in učenje tujega jezika na srednjih šolah. Ob takšnem didaktičnem postopanju, se nemalokrat porodi vprašanje: „Kako najbolje razvijati te spretnosti in pri tem nadomestiti pomanjkanje stika z naravnim govorcem jezika“? Z jezikovnim okvirjem, ki ga predlaga CERF-ja, naš šolski sistem in založniška politika, lahko rečemo, da ta problem dobro obvladujemo.
Ključne besede: slušne spretnosti, slušno razumevanje, slušne strategije, slušni stili, redundanca, avtentičnost
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1069; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
ŠVICARSKA NEMŠČINA - POSLUŠANJE IN RAZUMEVANJE
Saša Hergula, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema teoretičnega dela pričujoče diplomske naloge je švicarska nemščina. Švica velja na številnih področjih za edinstveno deželo in njena jezikovna situacija ni pri tem nobena izjema. Zaradi koeksistence štirih jezikovnih skupin (švicarsko nemške, francoske, italijanske in retoromanske) velja Švica v evropskem jezikovnem prostoru za izjemen primer. Diplomsko delo bo osredotočeno predvsem na nemško govoreči predel dežele.
Ključne besede: Švica, švicarska nemščina, Švica z jezikovnega vidika, posebnosti švicarske nemščine, razlike med nemščino in švicarsko nemščino, slušno in bralno razumevanje
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 790; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (717,41 KB)

4.
Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbe
Sergeja Plemenitaš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku. Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj. V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna. Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu. Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo. V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi. Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku. V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti. Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence. Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku. Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika. Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Ključne besede: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 134; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (539,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici