| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVSTVENA FOLKLORA MED TERENOM IN KABINETOM V JAKOBSKEM DOLU
Franja Senčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, ima na Slovenskem dolgo tradicijo zbiranja in zapisovanja, toda kljub temu se še vedno med ljudmi, predvsem na podeželju, pripovedujejo pripovedi, ki še niso bile zapisane. Namen diplomskega dela je bil strokovno zbrati ter pregledati folklorne pripovedi, ki se še pripovedujejo v vasi Jakobski Dol. Organizirana ter posneta so bila folklorna srečanja, družabni dogodki, na katerih so informatorji pripovedovali folklorne pripovedi. Zbrano gradivo se je po načelih sodobne slovstvene folkloristike preneslo na papir. Zapisanim folklornim dogodkom, posnetim na terenu, so se dodali opis konteksta ali ravnine okolja in okoliščin pripovedovanja, ter teksture ali ravnine načina izvajanja pripovedi. Določile so se vloge poslušalcev, ki so soustvarjali folklorna srečanja. Zbrano gradivo se je žanrsko razvrstilo in izkazalo se je, da so pripovedovalci pripovedovali tako pravljice kot povedke. Med pripovedovalci sta izstopala dva, ki sta povedala največ pripovedi ter jih tudi doživeto in ustvarjalno podajala poslušalcem. Slog njunih pripovedi je analiziran na dveh ravninah, in sicer na ravnini teksture ter s pomočjo literarne stilistike na ravnini stila.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorno srečanje, tekst, tekstura, kontekst, stilistika.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 1992; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
SLOVSTVENA FOLKLORA (IZ LAŠKEGA Z OKOLICO) PRI POUKU SLOVENŠČINE V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Polona Čmer, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Slovstvena folklora (iz Laškega z okolico) pri pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole je nastala na osnovi zbranega, zapisanega, urejenega skladno z žanrskim sistemom dr. Marije Stanonik ter motivno analiziranega gradiva v Laškem z okolico. Zbrano gradivo je razporejeno na tisto, ki je po značilnostih uvrščeno med slovstveno folkloro, in gradivo, ob katerem govorimo o literarjenju. Obravnavano je z vidika teksture in konteksta. Z diplomsko nalogo je predstavljeno, da z zbiranjem folklornega gradiva na lokalni ravni ohranjamo bogastvo slovenske slovstvene dediščine, ki pomaga krepiti zavest o narodni pripadnosti. Občutek za ohranjanje in prenašanje slovstvene folklore je potrebno privzgojiti tudi pri naših učencih. Pridobljene izkušnje s tega področja lahko v obliki projektnega dela praktično uporabimo v razredu in tako krepimo ter spodbujamo naklonjenost do lastnega naroda, jezika, zgodovine in kulturne dediščine. Na koncu so podane korelacijske možnosti za spoznavanje slovstvene folklore v osnovni šoli in priporočila za druge oblike projektnega dela, kot je delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenska književnost; slovstvena folklora; folklorni žanri; tekst, tekstura, kontekst; literarjenje; narodna pripadnost
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3068; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (10,96 MB)

3.
KONJ V SLOVENSKIH NAREČJIH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN LITERARJENJU
Vanja Kancler, 2009, diplomsko delo

Opis: V mojem diplomskem delu se prepletata dve vedi, etnologija in folkloristika. V sklopu etnologije sem želela opisati kar največ šeg, navad in predmetov iz življenja s konji nekoč, saj sem ugotovila, da jih le še malokdo pozna. V folklorističnem delu svoje diplomske naloge pa sem želela ohraniti vsaj nekaj pripovedi, v katerih nastopajo konji. Delo je večinoma osredotočeno na štajersko regijo, a sem za primerjavo vključila tudi druge pokrajine (Dolenjska, Notranjska idr.). Cilj moje naloge je bil ugotoviti, koliko ljudje še poznajo šege in navade, povezane s konji, ter ali poznajo kakšno pripoved o konjih. Zanimalo me je tudi, koliko je posamezno izrazje med seboj podobno oz. različno. Za pridobitev takšnih podatkov se je bilo potrebno odpraviti na teren, kjer je nastajala glavnina mojega dela. V svoje diplomsko delo pa sem želela vplesti tudi nekaj slovenske literature, ki govori o konjih. Vse to sem poskušala strniti v neko povezano celoto in s svojo nalogo tako vsaj malo prispevati k ohranitvi dediščine s področja, povezanega s konji.
Ključne besede: konji, šege in navade, povezane s konji, slovstvena folklora, literatura
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2032; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (813,68 KB)

4.
SLOVSTVENA FOLKLORA V SLOVENSKEM PORABJU GLEDE NA USTVARJALNO DELO VERE GAŠPAR
Leon Banko, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo zbirateljice Vere Gašpar ter prek tega bogastvo slovstvene folklore v Porabju in porabskega narečja. Slovstvena folklora v Porabju še vedno živi. Tesno je povezana z načinom življenja in razmišljanja tamkajšnjih ljudi včeraj in danes. Dokaz za to je ravno ustvarjalno delo Vere Gašpar, ki je tematsko, sporočilno in žanrsko zelo raznovrstno. Zbral sem 215 folklornih besedil, med katerimi prevladujejo povedke, predvsem šaljive, veliko je folklornih obrazcev, nekaj pa je tudi pravljic, anekdot in folklornih pesmi. Zbirko sestavljajo besedila, prepisana iz njenih štirih zvezkov, in pripovedovana besedila, posneta na terenu. Gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Opisane so vse tri ravnine slovstvene folklore Vere Gašpar — tekst, tekstura in kontekst. Ugotovljene so bile tudi geografske, časovne in literarnoteoretične vzporednice z zbranimi folklornimi besedili drugih geografskih območij, časovnih obdobij in drugih zbiralcev. O geografskih vzporednicah lahko govorimo v smislu podobnosti velikega števila folklornih besedil iz Porabja s folklornimi besedili iz vseh ostalih delov Prekmurja — Ravenskega, Dolinskega in Goričkega. Časovne vzporednice so bile ugotovljene v primerjavi obrednega besedila, vezanega na šego vabljenja na poroko, z enakim, a okrog 150 let starejšim besedilom iz Porabja. S primerjavo slovstvene folklore Vere Gašpar s slovstveno folkloro največjega porabskega zbiralca Karla Krajczarja so bile ugotovljene tudi literarnoteoretične podobnosti. Značilnosti zelo »pisanega« porabskega narečja so predstavljene z jezikovno analizo zbranega gradiva. Ta prinaša vse posebnosti porabskega narečja in gornjeseniškega govora ter podobnosti in razlike le-tega s slovenskim knjižnim jezikom.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, motivika, tekst, tekstura, kontekst, porabsko narečje, šege.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2521; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

5.
SLOVSTVENA FOLKLORA V OČEH MLADOLETNIKOV (TERMINOLOGIZACIJA, RAZUMEVANJE IN ŽIVOST SLOVSTVENE FOLKLORE MED OSNOVNOŠOLCI)
Andreja Novak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati koliko učenci devetih razredov osnovne šole poznajo sodobno terminologijo slovstvene folklore, koliko jo razumejo in preveriti živost te veje besedne umetnosti med osnovnošolci. Z anketnim vprašalnikom sem se podala na tri osnovne šole, ki delujejo v središču mesta Maribor in štiri osnovne šole zunaj tega mesta. V raziskavi je sodelovalo 92 učencev primestnih osnovnih šol ter 88 učencev mestnih osnovnih šol. Predstavila sem, kako sta se pomen in vloga slovstvene folklore skozi čas spreminjala, na kar kažejo učni načrti, ki so bili tedaj v veljavi. Posebej sem obravnavala učni načrt za izbirni predmet slovenščina — šolsko novinarstvo, ki je v veljavi danes in priročnike, s pomočjo katerih je moč doseči v učnem načrtu zastavljene cilje. Opisala sem osnovne pojme slovstvene folklore, njeno terminologijo in njen žanrski sistem.
Ključne besede: Slovstvena folklora, umetnost govorjenega jezika, žanrski sistem slovstvene folklore, učni načrt za izbirni predmet slovenščina – šolsko novinarstvo, osnovna šola.
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2453; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (739,56 KB)

6.
KURENT DANES - V ŠEGAH, SLOVSTVENI FOLKLORI IN UMETNOSTI
Petra Marčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o kurentu v današnjem času, in sicer v šegah, slovstveni folklori in umetnosti. Teoretični del podaja ugotovitve o tem, zakaj in kako so nastale maske in obenem podaja tudi kratek pregled zgodovine maskiranja. S pomočjo intervjujem, zbranih pri terenskem delu, sledi predstavitev kurenta kot pustnega lika v spremljajočih šegah s poudarkom na dveh različnih vrstah kurentov (pernatih in rogatih). Temu sledi predstavitev kurenta v slovstveni folklori, literarni in likovni umetnosti in podaja ugotovitve, ali ima kurent na omenjenih področjih kaj skupnega z bajčnimi (mitološkimi) bitji in hkrati vzpostavlja povezave vse treh področij s kurentom kot pustnim likom. Namen diplomskega dela je tudi prikazati, ali ga (kurenta) posamezni umetniki predstavljajo bodisi kot pustni bodisi kot folklorni lik.
Ključne besede: kurent, pust, pustni lik, šege, etnologija, slovstvena folklora, folklorni lik, kurentov skok, kurentovanje, Ptuj.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 3760; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (13,98 MB)

7.
SLOVSTVENA FOLKLORA IN LITERARJENJE V MLINŠKOVEM BERILU
Aleksandra Alihodžić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti ustvarjalno delo zbiratelja Frana Mlinška in preko njega bogastvo slovstvene folklore v Šaleški dolini in okolici. Slovstvena folklora je v Šaleški dolini in okolici bogata, a je žal premalo obravnavana in predstavljena širšemu krogu ljudi. Iz Mlinškovega berila sem izbrala folklorna besedila in besedila, ki jih lahko uvrstimo med literarjenje, saj sta avtorja berila, Ivo Stropnik in Jože Hudales, objavila tudi besedila, ki ne sodijo v slovstveno folkloro. Vsa besedila v Mlinškovem berilu so v rokopisni izdaji shranjena v Muzeju Velenje. Izbrana folklorna besedila Frana Mlinška so tematsko, žanrsko in sporočilno zelo raznovrstna. Med njimi najdemo povedke, šaljive, bajčne, legendne, zgodovinske in razlagalne, pravljice, čudežne in živalske, folklorne pesmi, med katerimi ni pripovedih, prevladujejo lirske. Veliko je folklornih obrazcev, od vraž, pregovorov, zagovorov, molitev in otroških folklornih obrazcev. Folklorna besedila so v diplomski nalogi razvrščena po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori (1999). Med zbranimi besedili so tudi takšna, ki jih ne moremo uvrstiti niti v slovstveno folkloro niti med literaturo, zato sem se v diplomski nalogi posvetila tudi literarjenju. Ta del diplomske naloge predstavljajo anekdote, šege in avtorske pesmi nekaterih avtorjev s področja Šaleške doline. Pri obravnavi tega poglavja sem uporabila temeljna načela literarjenja Marije Stanonik v Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (2011). Predstavljene pa so v diplomski nalogi tudi vse tri ravnine slovstvene folklore, in sicer tekst, tekstura in kontekst.
Ključne besede: slovstvena folklora, folklorni dogodek, tekst, tekstura, kontekst, šege, anekdote, literarjenje.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1469; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

8.
JANKO PUKMEISTER VIJANSKI - ZBIRATELJ SLOVSTVENE FOLKLORE
Lucija Šolinc Ovtar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pregled življenja in dela Janka Pukmeistra Vijanskega še do pričujoče diplomske naloge ni doživel celovitega pregleda in analize, kljub temu da se njegovo ime pojavlja v najrazličnejših zgodovinskih obravnavah časa, v katerem je živel. V diplomski nalogi je predstavljeno življenje in delo Janka Pukmeistra Vijanskega, rojenega v Vinah pri Novi Cerkvi, zbiratelja slovstvene folklore; predstavljeno je okolje, v katerem je odraščal, živel, deloval in tudi umrl ter jezik in miselnost takratnega časa. Leta 1861 je izdal literarni zbornik Nanos, slovenski zabavnik za leto 1862 in pomeni spomin na izdajateljevo službovanje na Vrhniki. Zbrano gradivo je razvrščeno po temeljnih načelih sodobne slovstvene folkloristike Marije Stanonik v Slovenski slovstveni folklori iz leta 1999.
Ključne besede: Janko Pukmeister Vijanski, življenjepis, slovstvena folklora, 19. stoletje
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 2168; Prenosov: 108 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

9.
FOLKLORA V SLOVENIJI
Tina Dvorjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom FOLKLORA V SLOVENIJI je teoretično delo. V nalogi so predstavljeni različni izrazi besede folklora: folklora, folklorist, folkloren-folklorističen, folklorizirati, folkloriziran, folklorizem. Predstavili smo slovstveno folkloro in ljudsko izročilo ter ljudske plese. Te smo opisali po regijah po Sloveniji in dodali plese, ki so značilni za vsako regijo. Opisali smo posamezne ljudske plese po starostnih stopnjah od vrtca do osnovne šole s cilji otroci, ki jih otroci dosegajo. V zadnjem poglavju smo se podali v osnovno šolo Koroški jeklarji, kjer sta nam učiteljici Suzana Makič in Mojca Berložnik predstavili folklorno skupino in njeno delovanje.
Ključne besede: folklora, slovstvena folklora, etnokoreologija, ljudsko izročilo, ljudski plesi, noše, ljudske pesmi, otroški ljudski plesi, ples po različnih starostnih stopnjah
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 3429; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici