SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
ELIPSA IN PARENTEZA V IZBRANEM PARLAMENTARNEM DISKURZU
Tatjana Caf, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu preučujem in analiziram jezikovna pojava elipso in parentezo v izbranem parlamentarnem diskurzu. Ker je moje gradivo del parlamentarnega diskurza, so najprej predstavljeni štirje pristopi k diskurzu: strukturalizem, sistemsko-funkcijska slovnica, besedilni vidik s pragmatiko in analiza diskurza. Naslednje poglavje je namenjeno definicijam diskurza in predstavitvi razmerja med besedilom, kontekstom in diskurzom. Nato se osredotočim na govorjeni diskurz, saj me zanimata elipsa in parenteza v govorjenem diskurzu. Sledi pregled pojmovanja elipse in parenteze različnih avtorjev. V empiričnem delu so ločeno analizirane elipse in parenteze, posebno poglavje pa je namenjeno elipsam v parentezi. Elipsa in parenteza sta jezikovni (diskurzivni) prvini, obe prispevata k diskurzivni koherenci, vendar je med njima pomembna razlika. V ospredju raziskave je delovanje elipse in parenteze v diskurzu in povezanost elipse in parenteze s tekočim diskurzom. Elipsa je predvsem jezikovno-sistemski pojav, za njeno interpretacijo je ključen besedilni kontekst oz. sobesedilo. Posebna oblika elipse je situacijska elipsa, ki je besedilni pojav, kjer pa ni več ključen besedilni kontekst, ampak cel kontekst oz. diskurz. Parenteza je diskurzivna oz. metadiskurzivna prvina, je sredstvo vzporednega izražanja, saj teče vzporedno s propozicijskim diskurzom. Opravlja interaktivno ali interakcijsko metadiskurzivno vlogo. V diskurz se ne vriva, ampak teče vzporedno z njim.
Keywords: sistemsko-funkcijska slovnica, analiza diskurza, diskurz, elipsa, parenteza, metadiskurz
Published: 14.12.2012; Views: 1425; Downloads: 348
.pdf Full text (1,16 MB)

12.
MURKOVO SLOVAROPISNO DELO
Martina Toplak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Murkovo slovaropisno delo je analizirani Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar Antona Murka. V uvodu je obravnavano življenje slovničarja in leksikografa Antona Murka (1809–1871), ki je za slovenski jezik zelo pomemben. Deloval je v času, ko se je v slovenskem prostoru oblikovalo več pokrajinskih različic, med njimi vzhodnoštajerski. Bil je eden redkih, ki se je zavedal, da je na majhnem slovenskem prostoru potreben enoten knjižni jezik. Sledi obravnava njegovih jezikoslovnih del (slovnica, kronike ter Fabule ino pesmi Leopolda Volkmera), ki so izredno pomembna za razvoj slovenskega jezika in naroda. V jedru diplomskega dela je analizirani Slovensko-nemški in Nemško-slovenski slovar (zgradba slovarja, slovnične oznake, geselski članek, posebnosti slovarja). Ker je Murkov slovar gradil na osnovi besednih družin in s tem širil slovensko besedje, sem izpisala ter analizirala besede iz iste besedne družine (besede, ki jih druži isti koren), iz obeh delov slovarja. Vključen je tudi izvor besedja ter kritika slovarja. Sledi primerjava Murkovega s Pleteršnikovim slovarjem. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za nastanek slovarja.
Keywords: Anton Murko, slovnica, kronika, Leopold Volkmer, vzhodnoštajerski jezik, analiza slovarja, kritika, izvor besedja, Pleteršnik
Published: 28.01.2014; Views: 817; Downloads: 111
.pdf Full text (1,46 MB)

13.
NEPOLNOPOMENSKE BESEDNE VRSTE V IZBRANIH SLOVENSKIH SLOVNICAH IN PRAVOPISIH 20. IN 21. STOLETJA
Barbara Kustec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje nepolnopomenske besedne vrste v izbranih slovenskih slovnicah in pravopisih. Analiza zajema primerjavo opisov poglavij nepolnopomenskih besednih vrst v slovnici Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1934), slovnici štirih avtorjev (Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Jakob Šolar) Slovenska slovnica (1956) in v slovnici Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2000). Med pravopisi so za primerjavo izbrani Slovenski pravopis 1920, Slovenski pravopis 1950, Slovenski pravopis 1962 in Slovenski pravopis 2001. Analiza kaže, da je členek v slovnicah kot samostojna besedna vrsta obravnavan šele pri Toporišiču, ki navede dve klasifikaciji členkov; prva klasifikacija pozna štiri vrste členkov, druga pa trinajst vrst. Slovnici Antona Breznika in štirih avtorjev uvrščata členke med prislove ali v posebno pomensko skupino prislovov. Obsežno so pri Toporišiču kot posebna nepregibna besedna vrsta obdelani medmeti, ki so razdeljeni na tri vrste, medtem ko jih preostali slovnici ne obdelata tako obširno. Precej skopo so medmeti predstavljeni v slovnici Antona Breznika, v slovnici štirih avtorjev je njihova obdelava nekoliko obširnejša. Novost v Toporišičevi slovnici je poimenovanje vezniška beseda, najbolj tipična vezniška beseda pa je veznik. Vse primerjane slovnice predstavljajo veznike, ki jih delijo na priredne in podredne. V Toporišičevi slovnici se pojavita novi vrsti prirednih veznikov. Slovnica štirih avtorjev in Toporišičeva slovnica se razlikujeta v eni vrsti podrednih veznikov. Pri predlogih večjih sprememb v primerjanih slovnicah ni zaznati. Vse slovnice delijo predloge na prvotne oziroma prave in na neprave. Breznikova slovnica in slovnica štirih avtorjev dodajata še neslovenske predloge. V izbranih pravopisih so besedne vrste obravnavane v dveh delih, in sicer v pravilih in v slovarskem delu. Primerjani so poimenovanja besednih vrst v pravilih, v slovarskih delih pa krajšave besednovrstnih slovarskih oznak, nekateri slovarski sestavki naključno izbranih iztočnic in zapisov besednih vrst. Posamezne razlike in podobnosti nepolnopomenskih besednih vrst so predstavljene tudi v preglednicah.
Keywords: slovenska slovnica, slovenski pravopis, predlog, vezniška beseda, členek, medmet
Published: 15.07.2014; Views: 1330; Downloads: 216
.pdf Full text (2,08 MB)

14.
15.
Deležniški in deležijski skladi na -č in -ši v slovenščini
Marko Jesenšek, 2006, original scientific article

Abstract: Deležniško in deležijsko izražanje z oblikami na -č in -ši je bilo v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku od 16. do 19. stoletja slabo izkoriščeno in skoraj pozabljeno, pod vplivom prekmurskega knjižnega jezika in po vzgledu stare cerkvene slovanščine pa je v 19. stoletju ponovno oživelo. Oblike na -č in -ši so v enotnem slovenskem knjižnem jeziku druge polovice 19. stoletja postale modne in izrazito knjižne, konec stoletja pa so se z nastopom slovenskih modernistov ponovno umaknile na jezikovno obrobje, kjer so se obdržale v znanstvenem in tudi publicističnem jeziku kot učinkovit skladenjski strnjevalec in sredstvo za hierarhizacijo dejanj.
Keywords: slovenščina, slovenska slovnica, deležniki, deležja, zgodovina jezika, stara cerkvena slovanščina, slovenski knjižni jezik, skladenjsko strnjanje
Published: 10.07.2015; Views: 482; Downloads: 29
.pdf Full text (208,03 KB)
This document has many files! More...

16.
Jezikovne podobe žalosti v frazemih slovenskega jezika
Elena Savelieva, 2003, original scientific article

Keywords: slovenščina, slovnica, frazemi
Published: 10.07.2015; Views: 318; Downloads: 27
URL Link to full text

17.
Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja
Irena Stramljič Breznik, 1995, original scientific article

Abstract: Kljub opazni večpomenskosti nekaterih besedotvornih morfemov je mogoče že s primerjavo prvih treh pomenskih skupin samostalniških izpeljank, označujočih vršilca dejanja, nosilca stanja in opravkarja, dokazati, da v razvrstitvi obrazil vendarle veljajo določene zakonitosti, saj je za vsako izmed skupin mogoče ugotoviti specifična najrodovitnejša priponska obrazila.
Keywords: slovenska slovnica, etimologija
Published: 10.07.2015; Views: 270; Downloads: 15
URL Link to full text

18.
Deležniško-deležijski skladi v Küzmičevem in Japljevem prevodu Nove zaveze
Marko Jesenšek, 1991, original scientific article

Abstract: V slovenskih prevodih Nove zaveze konec 18. stoletja (Štefan Küzmič, 1771 in Jurij Japelj, 1784 - Japelj ni poznal prekmurskega tiska) raziskava deležijsko-deležniških skladov odkriva skladenjska sestava. Küzmič je prevajal pogosto z deležji in deležniki na -č in -ši (zlasti zadnji so za osrednjeslovenski knjižni jezik nenavadni, izražajo pa preddobnost), Japelj pa je poznal le še oblike na -č, izražajoče istodobnost. Preddobnost je izražal opisno s priredji in odvisniki ali pa je namesto deležja na -ši uvajal zgoščevalec nedoločnik.
Keywords: slovenski jezik, slovnica, prevajanje, Nova zaveza
Published: 10.07.2015; Views: 372; Downloads: 32
.pdf Full text (4,57 MB)
This document has many files! More...

19.
Jezik v pravnih besedilih
Domen Ločičnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pisna besedila najdemo povsod v našem pravnem sistemu. Odvetniki in sodniki ustvarjajo takšna besedila skoraj na dnevni bazi in če se ne ukvarjajo z njihovo pripravo, pa se jih pogosto trudijo interpretirati in jih uporabiti. Pravo je tako zagotovo eden izmed najbolj pismenih izmed vseh poklicev. Pravna besedila so tako izredno pomembna za ostalo družbo. Zakoni, sodna mnenja, oporoke in pogodbe dobesedno urejajo velik del naših življenj. Ker se ta besedila močno razlikujejo od drugih (strokovnih) besedil, sem se odločil raziskati, katere so tiste lastnosti, ki delajo ta besedila tako posebna. Pravna besedila so veliko več kot samo strokovna besedila; lahko bi dejali, da so zaradi njihovega vpliva na življenje družbe in posameznika oblikovana in sestavljena z ogromno mero pozornosti in natančnosti, saj skoraj ni stvari, ki bi bila prepuščena samemu naključju. Posebnosti pravnih besedil se ne kažejo le v slovničnih lastnostih in njihovi suhoparnosti besedil, ampak tako v sami obliki, njihovem razumevanju in pojasnjevanju kot tudi njihovi preskriptivnosti in medsebojni odvisnosti, nadrejenosti in podrejenosti ter mnogih teorijah, ki jezik dopolnjujejo in nam ga pomagajo razumeti. Pravna besedila zatorej zahtevajo posebno previdnost pri njihovem pojasnjevanju kot samem ustvarjanju. Kljub vsej svoji unikatnosti pa za pravna besedila v samih osnovah in začetkih veljajo ista pravila ustvarjanja kot pri ostalih strokovnih besedilih. Pravni jezik mora biti kljub izoliranosti od drugih besedil še vedno v povezavi s strokovnimi besedili iz drugih strok, ker ga le-ta dopolnjujejo, oplajajo in mu omogočajo nadaljnji razvoj.
Keywords: pravo, slovenščina, strokovni jezik, pravni jezik, strokovna besedila, pravna besedila, slovnica, pravopis, jezikoslovje, diplomske naloge
Published: 21.10.2015; Views: 761; Downloads: 103
.pdf Full text (271,95 KB)

20.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica