SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Deklinacija osobnih imena
Tomislav Crnički, 1991, diplomsko delo

Ključne besede: umetna inteligenca, hevristično programiranje, jezikovne strukture, slovnica, obdelava jezika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1733; Prenosov: 0

2.
3.
4.
ČLENKI V GOVORNEM BESEDILU
Sabina Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Členki so v govornem besedilu pogost jezikovni pojav. Uporabljamo jih spontano in z njimi vzpostavljamo pomenska razmerja z govornim dogodkom: sporočevalec z njimi vzpostavlja stik z naslovnikom, signalizirajo mu, kako naj nekaj razume, vsebinsko se navezujejo na predhodno izjavo. Izražanje z njimi je strnjeno, okrajšano, zamenjujejo lahko cel stavek, imajo določeno informativno vrednost, z njimi razlagamo, vrednotimo, čustveno barvamo, ocenjujemo in stopnjujemo besedilo. So vezni elementi — kot navezovalniki se nanašajo na cel stavek, poved ali dele stavka. Kadar le-te povezujejo, izražajo logične, smiselne odnose med deli besedila. V nalogi raziskujem členke, ki se udejanjajo na semantični in besediloslovni ravni. Na podlagi meril za delitev slovenskih členkov sem določila pomen in vlogo členkov v stavku, povedi ali besedilu; s členki se v govornem besedilu izražamo strnjeno in okrajšano, zato sem členkom poiskala stavčne ustreznike in določila njihovo pogostnost. Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razumem kot besedilna povezovalna sredstva, ki izražajo pomensko-logične odnose med povedmi oziroma deli besedila.
Ključne besede: Ključne besede: besediloslovje, členek, govorno besedilo, besedilni povezovalci, funkcijska slovnica, kohezija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2476; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (984,17 KB)

5.
VPLIVI DIDAKTIČNIH IGER NA UČENJE SLOVNICE PRI POUKU NEMŠKEGA JEZIKA
Daniela Bedernjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Moja diplomska naloga obravnava vplive didaktičnih iger na učenje slovnice pri nemškem jeziku kot tujem jeziku in primerjavo učnih ur z oziroma brez uporabe didaktičnih iger. V teoretičnem delu so osvetljena temeljna teoretična spoznanja, definicija termina didaktična igra, njeni elementi, funkcije ter igre, ki so primerne za poučevanje slovnice. Na kratko sem pojasnila tudi termin trpnika, ker sem to slovnično kategorijo poučevala v razredu. V diplomski nalogi so zapisana tudi spoznanja, pridobljena na podlagi praktične raziskave. Vsebujejo ugotovitve o uporabnosti didaktičnih iger pri poučevanju slovnice in rezultate primerjav s klasičnim poukom. Tako najdete odgovore na vprašanja glede uporabe, priljubljenosti in uspešnosti didaktičnih iger pri poučevanju slovnice.
Ključne besede: nemščina kot tuji jezik, srednja šola, slovnica pri pouku, trpnik, didaktične igre, igre za poučevanje slovnice, igre vlog, igre s pravili, konstrukcijske igre
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4476; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

6.
JE SLOVNICA V VESELJE ALI V BREME? PRIMERJAVA TIPOLOGIJE SLOVNIČNIH NALOG V UČBENIKIH IN DELOVNIH ZVEZKIH ZA SREDNJEŠOLCE
Polonca Kolbl, 2009, diplomsko delo

Opis: KOLBL, P.: Je slovnica v veselje ali v breme? Primerjava tipologije slovničnih nalog v učbenikih in delovnih zvezkih za srednješolce. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko, 2009. V današnjem času imajo dijaki večjo izbiro med tujimi jeziki, ki se jih lahko učijo. Večina dijakov ima možnost izbirati med angleščino, nemščino, francoščino, španščino in italijanščino. Profesorice in profesorji se morajo posebej potruditi in dijake motivirati, da izberejo prav njihov predmet. V diplomski nalogi z naslovom Ist die Grammatik Lust oder Last? Ein Typologischer Vergleich grammatischer Aufgaben in Lehrwerken für die Sekundarstufe II so predstavljeni različni tipi slovničnih nalog po avtorjih Peter Doyé, Hans-Georg Albers in Sibylle Bolton. V teoretičnem delu pa so predstavljeni principi kategoriziranja. Empirični del diplomske naloge je osredotočen na anketo in delovni list. Rezultati le-tega so odgovori na vprašanja: ali imajo dijaki radi nemško slovnico; kdo jim pomaga, če imajo težave pri slovnici; ali jim je učenje slovnice v veselje ali v breme; in kateri tipi nalog jim delajo največ težav? Rezultati so pokazali, da dijaki, ki nimajo težav pri učenju in razumevanju slovnice, se je radi učijo in jim je v veselje. Če imajo probleme pri učenju slovnice, si pomagajo največkrat z učbeniki. Mlajši dijaki imajo rajši nemško slovnico kot starejši dijaki. Dijakom delajo naloge z obkroževanjem odgovorov manj težav kot pa naloge z dopolnjevanjem. Raziskava je tudi pokazala, da rešujejo boljše naloge z že danim rešenim primerom in naloge, ki vsebujejo slike.
Ključne besede: Ključne besede: tipi slovničnih nalog, principi kategoriziranja, Peter Doyé, Albers und Bolton, slovnica v različnih učnih gradivih, učno gradivo Moment Mal 1, 2, učno gradivo Ideen 1.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2668; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (12,57 MB)

7.
USVAJANJE JEZIKA PRI OTROCIH
Urška Kurmanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti usvajanje jezika pri otrocih, osnovne pogoje in stopnje le-tega in razložiti Chomskyijev pogled na jezikovno prirojenost in njegovo prepričanje, da učenje jezika ni nekaj, kar bi se otrok naučil, ampak da se mu enostavno zgodi na poti v razvoju v za to primernem socialnem okolju. Temu sledi razlaga Chomskyijeve in Skinnerjeve teorije o usvajanju jezika z namenom, da se poudarijo njuna različna pogleda na ta proces. Diplomska naloga je tako osredotočena na glavni teoriji o usvajanju jezika. Da bi lahko zagovarjala Chomskyijev pogled, ki trdi, da je za uspešno usvajanje jezika potrebna interakcija med prirojenimi danostmi za usvajanje jezika in otrokovim jezikovnim okoljem, zoperstavljam dve teoriji. To sta dve prevladujoči teoriji: Chomskyijev nativizem in Skinnerjev behaviorizem. Zbrani podatki govorijo v prid Chomskyijevi tezi, torej temu, da se ljudje rodimo biološko opremljeni za učenje jezika in razložijo njegovo teorijo o mehanizmu za usvajanje jezika — vrojen mehanizem oziroma proces, ki omogoča učenje jezika. Na drugi strani pa Skinner, ki mu Chomsky odločno nasprotuje, preprosto razlaga, da se otroci učijo jezik skozi posnemanje govorice odraslih. Pri tem pa so pozitivno nagrajeni za pravilne odgovore in kaznovani za nepravilne oziroma neprimerne odgovore. Vendar pa Chomsky poda kar lepo število prepričljivih argumentov, ki trdijo, da gre pri usvajanju in učenju jezika za več kot samo spodbudo in posnemanje govora odraslih. Otroci se jezika naučijo hitro in zlahka kljub temu, da je input, ki so mu izpostavljeni, nezadosten, in kljub kompleksnosti in abstraktnosti njegovega ustroja, za katerega si je težko predstavljati, da ga otrok v veliki meri osvoji že pri starosti treh let, ko kognitivno še ni dovolj razvit za druge naloge. Moje mnenje je, da je to mogoče pojasniti le s prirojenostjo jezikovnih sposobnosti.
Ključne besede: jezik, vrojen, vrojenost, pridobivanje jezika, mehanizem za usvajanje jezika, jezikovna zmožnost, univerzalna slovnica
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2616; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (350,21 KB)

8.
Uporaba interaktivne table pri poučevanju angleških sedanjih časov
Maša Šabeder, 2011, diplomsko delo

Opis: Nove tehnologije so prinesle izboljšave sodobnih učnih pripomočkov in tako uporabo navadnih šolskih tabel nadomeščajo interaktivne table. Le-te so sodoben učni pripomoček in njihova integracija prinaša v poučevanje angleškega jezika mnoge novosti in spremembe tako za učence kot za učitelje. Preden učitelji začno uporabljati interaktivno tablo, se morajo sami poprej seznaniti z opremo, računalniškimi programi ter njihovo uporabo. Glavni cilj diplomske naloge je bil raziskati, kakšne so izkušnje in spoznanja učiteljev, ki interaktivno tablo pri poučevanju angleškega jezika uporabljajo redno. Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. Teoretični del sestoji iz dveh segmentov, ki vključujeta študijo na osnovi obstoječe literature, ki govorita o didaktični uporabnosti interaktivnih tabel in poučevanju sedanjih časov v angleščini. Teoretični del je podprt z empirično raziskavo. Izpeljana je bila na osnovi intervjujev osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki imajo z uporabo interaktivne table daljše izkušnje. Raziskava je pokazala, da je priprava in izvedba učne ure preko interaktivne table za večje število učencev možna ter uporaba multimedijski virov večja kot prej. Prav tako se je izkazalo, da je interaktivna tabla uporaben pripomoček pri poučevanju angleških sedanjih časov.
Ključne besede: angleška slovnica, sedanji časi, interaktivna tabla, didaktična uporaba
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2383; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (783,31 KB)

9.
ZAGAJŠKOVA SLOVENNSKA GRAMMATIKA
Anja Drofenik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zagajškova slovennska grammatika je analizirana štajerska slovnica Mihaela Zagajška, ki je imela prva ob nemškem jeziku še slovenskega za razpravni jezik. V uvodu je obravnavano njegovo življenje, knjižno delo in pogled na jezik ter kritike, ki so skozi leta sledile njegovi nemško-slovenski slovnici. Zanimivo je bilo ugotoviti, kaj je vplivalo na Zagajškovo ustvarjanje in niso izključene možnosti, da mu je dodatno zanimanje vlila najdba Kalobškega rokopisa. Opredeljeni sta tudi dve različici slovenskega knjižnega jezika, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki sta pomembna pri razumevanju slovenskega jezika in zgodovine slovenskega naroda. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava analizo Zagajškove slovnice po posameznih ravninah (glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja, pravopis) v primerjavi z današnjo slovnico. Ker so Zagajška obtoževali posnemanja Pohlina in Gutsmana, so primerjane glavne podobnosti in razlike med njihovimi slovnicami. Zagajšku so vse prevečkrat očitali še posnemanje Pohlinove terminologije, zato je primerjana njuna slovnična terminologija. Tudi Zagajškov znanec Slomšek je kasneje (v 19. stoletju) napisal slovnico. Sledi primerjava Zagajškove slovnice s Slomškovo rokopisno. Diplomsko delo je zaključeno z ustreznimi ugotovitvami, ki so bile najbolj očitne pri obravnavani temi.
Ključne besede: Mihael Zagajšek, slovnica, Kalobški rokopis, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, analiza slovnice, Pohlin, Gutsman, Slomšek, terminologija.
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1367; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (555,26 KB)

10.
PRISLOV IN ČLENEK V SLOVENSKO PISANIH SLOVNICAH 19. IN 20. STOLETJA
Dolores Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja prislov in členek v slovensko pisanih slovnicah 19. in 20. stoletja. Analiza temelji na primerjavi opisov poglavij o prislovu in členku v slovnicah Valentina Vodnika Prismenost in grammatika za perve shole (1811), Kratka slovenska slovnica za pervence (1847) Jožefa Muršca, Slovenska slovnica za perve slovenske šole (1849) Frana Malavašiča, Slovnica s kratkim pregledom slovenskega slovstva (1854) ter Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo (1863) Antona Janežiča, Slovenska slovnica za srednje šole (1884) Josipa Šumana, Slovenska slovnica za srednje šole (1916, 1934) Antona Breznika, Slovenska slovnica (1956) štirih avtorjev (Anton Bajec, Mirko Rupel, Rudolf Kolarič, Jakob Šolar), Slovenske slovnice iz let 1976, 1984 in 2000 slovničarja Jožeta Toporišiča ter Slovenska slovnica in jezikovna vadnica (1991, 2009) Franceta Žagarja. Analiza je pokazala, da je prislov v slovnicah 19. stoletja obsežno obdelan, medtem ko členka kot besedne vrste ne obravnavajo. V slovnicah 20. stoletja sta obravnavani obe besedni vrsti. Pojavijo se razlike pri poimenovanju prislova v 19. stoletju, prav tako pri delitvi na vrste prislovov. Večina avtorjev slovnic prislove deli na podlagi vprašalnic po pomenu, le en avtor pa na podlagi besednovrstnega izvora. V 20. stoletju prihaja do poenotenja mnenj nekaterih avtorjev slovnic, kar se kaže že pri poimenovanju prislova in predvsem pri klasifikaciji, kjer velika večina loči prislove po pomenu in po izvoru hkrati. Za lažjo predstavo so razlike in podobnosti prislova ter členka razvrščene v preglednicah.
Ključne besede: slovenski jezik, slovnica slovenskega jezika 19. stoletja, slovnica slovenskega jezika 20. stoletja, prislov, členek
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 2013; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (760,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici