| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Tak pa prínas gučimo : magistrsko delo
Tjaša Toplak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni. V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine. Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Jareninski govor : magistrsko delo
Žiga Šauperl, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki. Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
4.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Ključne besede: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1066; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (305,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1334; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru
Mojca Vrčko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naslednja poglavja zajemajo glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti trojiškega govora, ki ga po slovenski dialektologiji uvrščamo v panonsko narečno skupino, v slovenskogoriško narečje, natančneje v vzhodno slovenskogoriško narečje. To podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med dolgimi enoglasniki ali dvoglasniki kot nasledniki stalno dolgih in kratkimi samoglasniki kot nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskega naglaševanja, izvedena pa sta bila oba splošnoslovenska naglasna premika. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetih pričevanj dveh informatork iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Zbrano gradivo smo tudi s pomočjo strokovne literature natančno obdelali, zapisano pa je v fonetični obliki. Zajete so stare besede, tudi takšne, ki iz besedja izginjajo, ker se določeno orodje ali stroji ne uporabljajo več, nekatere besede pa se ohranjajo tudi v sedanjem času, saj so v splošni rabi, v vsakdanjem govoru. Slovarček obsega 321 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis narečne besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Kar se tiče izvora besed, smo ugotovili, da je večina besed slovanskega izvora, saj je največ besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ besed iz nemškega jezika, se pravi germanizmov. Vzrok, da je v tem govoru toliko germanizmov je verjetno bližina nemško govorečega prebivalstva (Avstrija) in zgodovinski vzroki. Narečno gradivo smo zbrali s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Imeli smo 2 informatorki: Marijo Klobasa in Olgo Močnik – obe iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Ta kraj je za razliko od nekoč, danes vedno bolj urbaniziran, to pa pomeni, da tudi narečno izrazje počasi izginja. V diplomski nalogi smo ga uspeli zbrati, preden popolnoma utone v pozabo.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, trojiški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
BESEDJE ZA HIŠO IN GOSPODARSKA POSLOPJA PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH SLOVENSKOGORIŠKIH GOVORIH
Irena Ivanek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje za hišo in gospodarska poslopja po Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih slovenskogoriških govorih obsega geografske in zgodovinske podatke o krajih, v katerih se je delala raziskava s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas (SLA), katera obsega 184 vprašanj in je razdeljena na dve pomenski polji. Raziskava je temeljila na raziskovanju in primerjanju besedja v petih vaseh: Nasova, Lešane, Lomanoše, Plitvički Vrh in Spodnja Ščavnica. Te vasi so bile izbrane, ker ležijo na ali ob Apaškem polju, kjer je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin težko najti avtohtone prebivalce, zato se je raziskava osredotočila na njegovo obrobje. Po predstavitvi geografskih in zgodovinskih podatkov sledi osrednji del diplomske naloge, in sicer analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v prej omenjenih vaseh. Gradivo je bilo posneto in nato zapisano v dialektološki transkripciji. Gradivo se je analiziralo in nato primerjalo med posameznimi kraji. Krajevni govor vasi, vključenih v raziskavo, se uvršča v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, to pa uvrščamo v panonsko narečno skupino. Najti je besede, ki so poznane le še starejši populaciji. V besedju se pojavlja veliko germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in pa tudi priseljevanj.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, besedje za hišo in gospodarska poslopja.
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1313; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

8.
Besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2244; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Ceršaški govor
Mihaela Koletnik, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Zahodno slovenskogoriško narečje, kamor spada cešaški govor, uvrščamo v panonsko narečno skupino, Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, Zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in stalno dolge samoglasnike. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe.
Ključne besede: slovenščina, panonsko narečje, slovenskogoriško narečje, Ceršak
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 827; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Glasoslovni razvoj v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, dialektologija, slovenskogoriško narečje, glasoslovje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 132
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici