| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA - PRIMERJAVA MED SLOVAŠKO IN SLOVENIJO
Tadeja Leskovar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V delu diplomskega seminarja smo obravnavali področje gospodarske diplomacije, ki je del zunanje politike države in ima opravka z mednarodnimi odnosi med državami. Zato smo v začetku opredelili zunanjo politiko in razložili še odločanje ter sredstva zunanje politike. Sledi definiranje mednarodnih odnosov, skupaj z nekaterimi teorijami na tem področju. Eno izmed sredstev zunanje politike in mednarodnih odnosov je tudi diplomacija, ki predstavlja osrednjo temo seminarja. Najprej smo podali nekaj definicij, nato dodali kratek pregled razvoja diplomacije, na koncu pa še nekatere posamezne podvrste diplomacije. Ena izmed teh je tudi gospodarska diplomacija, ki v osnovi deluje na bilateralni ravni med državami, čeprav mnogi v to kategorijo uvrščajo tudi aktivnosti na multilateralni ravni. Na kratko se v petem poglavju dotaknemo vprašanja stanja gospodarske diplomacije v finančni in gospodarski krizi, nato pa sledi še poglavje, kjer primerjamo državi Slovenijo ter Slovaško. Najprej ugotavljamo, kakšno je gospodarsko sodelovanje med državama, nato opisujemo gospodarski diplomaciji obeh držav ter na koncu ugotavljamo še, kolikšno je sodelovanje med obema gospodarskima diplomacijama.
Ključne besede: Ključne besede: zunanja politika, mednarodni odnosi, diplomacija, gospodarska diplomacija, slovensko-slovaški gospodarski odnosi.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1528; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (891,60 KB)

2.
ŠALEŠKA DOLINA V ČASU PRVE SVETOVNE VOJNE (1914-1918)
Dijana Šmon, 2013, diplomsko delo

Opis: Čas prve svetovne vojne ostaja v človeški zgodovini kot ena izmed poglavitnih prelomnic človeštva ter eno izmed najtežjih zgodovinskih obdobij, katerega posledice so spremenile razmerja med državami in podobo sveta, Evrope, Slovenije ter posledično tudi Šaleške doline. Slovenci so v času prve svetovne vojne živeli pod tujo upravo, ki je vplivala na vsa družbeno-kulturna in politična področja. Z mobilizacijo so ostali kraji Šaleške doline povsem brez delovne sile, kar je oslabilo gospodarstvo in okrnilo izvedbo pouka v šolah, saj so moške vloge doma prevzeli otroci. Zaradi rekvizicij in velikih potreb vojske je ljudem primanjkovalo tudi osnovnih potrebščin za preživetje, ki so jih od leta 1914 dalje dobili še samo na karte. Tuja oblast se je kazala v ustanavljanju nemških ustanov, zavodov, društev in prevladi nemškega prebivalstva v mestnih upravah. Dve izmed večjih gospodarskih panog v Šaleški dolini, ki sta se ohranjali, sta bili rudarstvo in usnjarstvo z družino Vošnjak. V premogovniku je delovanje prevzela vojaška uprava, v usnjarni v Šoštanju pa so se borili s pomanjkanjem delavcev. Kljub vojni pa je slovensko prebivalstvo želelo ohranjati narodno zavest s številnimi društvi (Družba Cirila in Metoda, Sokol) in obdržati kulturno življenje s prirejanjem različnih gledaliških predstav. Težnje po neodvisnosti slovenskega naroda so se pojavile že med vojno in so se z Majniško deklaracijo 30. maja 1917 razvile v vseslovensko deklaracijsko gibanje. Preobrati na vojnih frontah so ob koncu leta 1918 pripeljali do konca prve svetovne vojne in slovenskemu narodu se je uspelo rešiti tuje nadoblasti ter povezati z južnoslovanskimi narodi v novo državno tvorbo, ki je omogočila samoodločbo narodov ter avtonomijo ljudstev znotraj le-te z enotnim političnim vodstvom.
Ključne besede: Šaleška dolina, prva svetovna vojna, vojaška uprava, življenjske razmere, gospodarstvo, slovensko-nemški odnosi, jugoslovansko gibanje, deklaracijsko gibanje, čas prevrata.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1394; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

3.
Slovanska filologija v dialogu med Matijem Murkom in Jiříjem Polívko
Anna Zelenková, Alenka Jensterle-Doležal, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Vzajemna korespondenca dveh velikih evropskih slavistov na prelomu 19. in 20. stoletja, M. Murka (1861–1952) in J. Polívke (1858–1933) razkriva bogato znanstveno sodelovanje v srednjeevropskem prostoru, ko so se na obrobnih področjih habsburške monarhije povezovale slavistične filološke raziskave z narodnim gibanjem in s kulturno-političnimi ambicijami. Odnos, ki je temeljil na izmenjavi idej in medsebojni inspiraciji, je zaznamoval delo in življenje tako češkega kot slovenskega znanstvenika. V pismih sta se posvečala novi podobi univerzitetnih slavistik v Pragi in na Dunaju, razmišljala sta o neuresničeni možnosti osnovanja slovenske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi.
Ključne besede: zgodovina slavistike, korespondenca, slovensko-češki odnosi, slovanska filologija
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 184; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (363,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici