| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA DVOJEZIČNOST (RAZISKAVA SPECIFIČNEGA PRIMERA)
Ana Polona Golobič, 2010, diplomsko delo

Opis: Ogromnemu številu različnih jezikov navkljub, je razvoj govora, fonološki procesi in usvajanje glasov pri otrocih bolj ali manj univerzalno. Otrok se rodi z danostjo, da bo govoril in ima nabor vseh možnih glasov, nato pa ga okolje oblikuje v govorca tega specifičnega jezika. Dvojezičnost je termin mnogih razsežnosti; lahko se nanaša na skupnost ali je individualna. Razmerje med obvladanjem in uporabo obeh jezikov je lahko enakovredno ali eden od jezikov postane dominanten. Dvojezičnost je imela še pred nedavnim negativen prizvok, a se vse bolj cenijo kognitivne, komunikacijske in kulturne prednosti, ki jih prinaša. Vidikov preučevanja je veliko prav tako tudi različnih teorij. V raziskavi je bila obravnavana triletna angleško-slovensko dvojezična deklica Leilani, ki živi v angleškem okolju v družini z materjo Slovenko in angleško-nizozemsko dvojezičnim očetom. Opravljena so bila priložnostna snemanja pogovorov z deklico. Snemana je bila v različnih kontekstih (tj. situacijah) — interakcija z očetom, materjo in mano. Dekličino usvajanje obeh jezikov je simultano in izvajano po metodi en-govorec-en-jezik. V raziskavo pa je vključen tudi enako star deček Alex, ki je rojen angleško govoreči materi in očetu Slovencu v slovenskem okolju. Neposredno je primerjan govor in razvoj fonemov obeh v starosti dveh let in osem mesecev. Posneta besedila so bila pretvorjena v glasoslovni zapis in analizirana na ravni fonema in glasoslovnih procesov ter primerjana s splošno veljavnimi teorijami.
Ključne besede: Usvajanje glasov, otroški govor, glasoslovni procesi, slovensko-angleška dvojezičnost, simultano dvojezično usvajanje prvega jezika, metoda en-govorec-en-jezik, glasoslovni zapis.
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2081; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
SLOVENSKO-MADŽARSKO SLOVAROPISJE OD LETA 1919 DO 2014
Ines Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: Zgodovina Prekmurja se je odvijala ločeno od slovenskega jedra. Nadvlada Madžarov je prekmurske Slovence ločila od ostalih Slovencev za več kot tisoč let (Vršič 2004: 73). Prekmurje so leta 1919 priključili k matičnem narodu in od takrat na tem območju v sožitju živijo madžarska manjšina in Slovenci. Slovenski in madžarski jezik sta na tem območju močno povezana, k čemur je po mojem mnenju pripomogla tudi uvedba dvojezičnega izobraževalnega sistema v Prekmurju leta 1959. Zaradi mešanih zakonov je velik del prebivalcev dvojezičnega območja resnično dvojezičnih. V prvem delu magistrske naloge bom na kratko predstavila prekmurski knjižni jezik in vendsko teorijo, saj so prvi štirje slovarji napisani v vendskem (staroslovenskem) jeziku, opisala bom tudi jezikovni položaj na dvojezičnem območju v Prekmurju. V nadaljevanju bom po kronološkem zaporedju predstavila vse slovensko-madžarske in madžarsko-slovenske slovarje, ki so bili izdani od leta 1919 do danes, posebej bom tudi predstavila vidnejše slovensko-madžarske slovaropisce, v drugem delu magistrskega dela pa bom primerjala geselske članke izbranih dvojezičnih slovarjev z geselskimi članki v slovarjih slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: dvojezičnost, dvojezični slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovarji, slovaropisje, slovarji slovenskega knjižnega jezika
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 889; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici