| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŠTVO NARODOV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJA
Jasmina Baroš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje Društvo narodov v tridesetih letih 20. stoletja skozi poročanja slovenskih časnikov Jutro, Slovenski narod in Slovenec. Društvo narodov je bilo prva mednarodna organizacija z univerzalnimi cilji. Oče ideje o nastanku mednarodne ustanove, ki bi zagotavljala mednarodno varnost in mir, je bil ameriški predsednik Thomas Woodrow Wilson, ki je 8. januarja 1918 ameriškemu kongresu predstavil povojno ureditev v 14. točkah. Zadnja točka je predvidevala ustanovitev združenja narodov, ki bi skrbelo za svetovni mir, politično neodvinost in celovitost malih in velikih držav, predvsem pa skrbelo, da se nikoli več ne bi ponovila morija 1. svetovne vojne. Društvo narodov je temeljilo na mirovnih pogodbah, ki so jih podpisale države poraženke 1. svetovne vojne, in na ustanovnem Paktu Društva narodov, ki je s 26. členi urejal odnose med državami članicami, med državami članicami in nečlanicami, narekoval načine reševanja sporov. Kljub temu da je bila uresničitev kolektivne varnosti v univerzalnem okviru ena od poglavitnih nalog Društva narodov, te prakse niso potrdili. Skozi sama zasedanja in načine reševanja spornih vprašanj so se pokazale slabosti in napake Društva, ki je bilo organizacijsko in strukturno dobro zastavljeno. Veliko uspešneje je Društvo narodov reševalo nepolitična vprašanja. Vzrok počasnemu razkrajanju Društva narodov je bila prevelika želja posameznih velesil po prevladi v Evropi in svetu, tudi na račun drugih sil, kljub temu da so se ob ustanovitvi Društva narodov obvezale, da bodo spoštovale ustanovni Pakt Društva narodov, stremele k sistemu kolektivne varnosti in se zavzele za ohranjanje svetovne varnosti in miru. Slovensko časopisje je v tridesetih letih 20. stoletja zelo dobro ponazarjalo dogajanje doma in po svetu. Dogajanje so opisovali objektivno in podrobno. Časniki se med seboj niso izključevali, saj so v večini vsi poročali na podlagi tujih medijev.
Ključne besede: Društvo narodov, Pakt Društva narodov, mirovne pogodbe, konference, zasedanja, slovensko časopisje
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 3740; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
ŽIVLJENJE SLOVENCEV V KANSAS CITY, KANSAS MED LETI 1900-1950 NA PODLAGI SLOVENSKEGA ETNIČNEGA ČASOPISJA
Nina Čonžek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Življenje Slovencev v Kansas City, Kansas, med leti 1900−1950 na podlagi slovenskega etničnega časopisja prikazuje življenje slovenskih izseljencev v mestu Kansas City, Kansas, v Združenih državah Amerike. Preučeni so bili članki iz slovenskega etničnega časopisja Amerikanski Slovenec, Glas naroda, Prosveta in Edinost, literatura o slovenskem izseljenstvu, nekaj arhivskega gradiva mesta Kansas City, Kansas, in internetni članki. Namen naloge je bil predstaviti življenje slovenskih izseljencev v majhni naselbini v Kansas City, Kansas, kjer se je njihovo življenje vrtelo okrog slovenske župnije Sv. Družine, udejstvovanja v društvenih aktivnostih ter dela v mestnih klavnicah in tovarnah. V nalogi je na splošno predstavljeno zgodnje izseljevanje Slovencev v Ameriko in industrijsko ter etnično pisano mesto Kansas City, Kansas. Predstavljena je tudi slovenska župnija Sv. Družine, kjer je službovalo več slovenskih duhovnikov, bratske podporne organizacije in zveze Slovencev v Ameriki, ki so imele podružnice v mestu, ter tudi vsakdanje življenje kansaških Slovencev. Ti so tudi skozi glasbo in tradicijo ter z razno pomočjo ohranili spomin na svojo staro domovino.
Ključne besede: Slovenski izseljenci, slovensko etnično časopisje, Združene države Amerike, Kansas City, Kansas, bratske podporne organizacije in zveze, katoliška župnija.
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 829; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

3.
SLOVENSKI IZSELJENCI V LORAINU, OHIO OD LETA 1894 DO LETA 1945
Valerija Pustoslemšek Farčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, Slovenski izseljenci v Lorainu, Ohio, od leta 1894 do leta 1945, je predstavitev zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Lorainu v Ohiu, od priselitve prvih slovenskih izseljencev do konca 40. let 20. stoletja, še zlasti pa njihov proces prilagajanja novemu okolju. Preučevanje člankov slovensko-ameriškega časopisja Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. Jednote, Ameriška domovina in Prosveta mi je omogočilo pridobitev avtentičnih zapiskov slovenskih priseljencev v naselbini Lorain. Podatke sem pridobila še iz literature, internetnih virov in iz zbornika SS. Cyril and Methodius Church, ki je izšel ob 75. obletnici ustanovitve slovenske župnije Sv. Cirila in Metoda v Lorainu leta 1980, katerega mi je velikodušno posodil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Ker obsega diplomsko delo obdobje velikega izseljenskega vala v začetku 20. stoletja, sem povzela le kratko zgodovino izseljevanja Slovencev v Ameriko. V nadaljevanju naloge sem predstavila tudi razvoj samega mesta Lorain, ki je zaradi hitrega razvoja industrije privabil številne izseljence z vsega sveta, med njimi tudi Slovence. Še posebno pozornost sem namenila tamkajšnjim krajevnim društvom bratskih podpornih organizacij, slovenski župniji Sv. Cirila in Metoda in Slovenskemu narodnemu domu, ki so predstavljali osnovno obliko organiziranosti slovenskih priseljencev v naselbinah po Ameriki. Poleg vsakodnevnega življenja, kjer sem predstavila razna kulturna in družabna društva, politične aktivnosti in gospodarske dejavnosti ameriških Slovencev, naloga zajema tudi njihov odnos in pomoč do oddaljene domovine, tako med prvo kot med drugo svetovno vojno.
Ključne besede: Lorain, Ohio, ZDA, slovenski izseljenci, slovensko ameriško časopisje
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 618; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

4.
SLOVENSKI IZSELJENCI V BARBERTONU, OHIO OD LETA 1891 DO LETA 1945
Mojca Zavratnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Slovenski izseljenci v Barbertonu, Ohio od leta 1891 do leta 1945 je predstavitev zgodovine slovenskih priseljencev v Barbertonu, Ohio. Snov za diplomsko delo sem iskala predvsem v člankih slovensko-ameriškega časopisja Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. Jednote, Ameriška domovina in Prosveta. Podatke sem iskala tudi v literaturi, na internetnih straneh in pa v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. V prvem delu diplomskega dela sem predstavila zgodovino izseljevanja Slovencev in zgodovino izseljenskih časopisov. Nato sem na kratko opisala zgodovino Ohia in mesta Barberton. Pisala sem o prvih Slovencih, ki so se naselili v Barbertonu, o njihovi cerkveni organizaciji, podrobno sem opisala še duhovnike, ki so delovali v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega. Naslednje, kar sem predstavila, so bratske podporne organizacije, ki jih je bilo v Barbertonu veliko. Omenila sem tudi vsa slovenska krajevna društva, ki sem jih v časopisju zasledila in predstavila kulturno in družabno življenje, ki sta bila v Barbertonu precej pestra. V zadnjem delu diplomskega dela sem se dotaknila še delavskih razmer in stavk, nekaj strani pa sem namenila še tematiki politične organiziranosti Slovencev in na koncu opisala njihov odnos do domovine v času prve in druge svetovne vojne.
Ključne besede: Barberton, Ohio, ZDA, slovenski izseljenci, slovensko ameriško časopisje, cerkvena organizacija, bratska podporna organizacija
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 377; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici