| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kulturnospecifični elementi v hrvaškem prevodu slovenskega romana Dušana Čatra Ata je spet pijan : magistrsko delo
Hana Černe, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko prevoda kulturnospecifičnih elementov, ki jih vsebuje roman Dušana Čatra Ata je spet pijan (2002). Med 187 kulturnospecifičnimi elementi je 169 frazemov in pregovorov ter 18 drugih kulturnospecifičnih izrazov. Roman v izvirniku smo primerjali s hrvaškim prevodom, da bi ugotovili, kakšni so prevedki kulturnospecifičnih elementov in katere strategije prevajanja je uporabila prevajalka Jagna Pogačnik. Največ frazemov, pregovorov in drugih kulturnospecifičnih izrazov je prevedenih na neposredni način s strategijo dobesednega prevoda, njihov pomen je prenešen tudi na posredni način s strategijo ekvivalence s parafraziranjem ali pa frazeme nadomeščajo frazemi z drugačnimi sestavinami. Primerjava hrvaškega prevoda z izvirnikom je pokazala, da skoraj ni sprememb oziroma da so te manjše (izpuščena sta samo ena besedna igra in en frazem, nekateri kulturnospecifični izrazi so v prevodu izpostavljeni s poševnim tiskom in pojasnjeni v opombah). Vzrok za to vidimo v sorodnosti slovenskega in hrvaškega jezika ter v kulturni povezanosti govorcev/bralcev.
Ključne besede: Književno prevajanje, slovenski in hrvaški jezik, kulturnospecifični elementi, strategije prevajanja, frazemi.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 120; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Zmožnost razumevanja slovenskih in angleških frazemov pri učencih 5., 7. in 9. razreda osnovne šole
Barbara Šimenc, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so tako v slovenščini kot v angleščini pogosto prisotni v našem vsakdanjem življenju. So izrazi, ki bogatijo naš jezik in jih najdemo tako v umetnostnih besedilih kot tudi v vsakdanji komunikaciji. Vendar pa je razumevanje frazemov v primerjavi z ostalimi besedami in besednimi zvezami velikokrat težje, saj so večinoma rabljeni v prenesenem pomenu. V slovenskih in angleških risankah, filmih in knjigah lahko zasledimo veliko frazemov. Tudi v šoli se srečamo z njimi, in sicer v učbenikih, delovnih zvezkih in tudi nacionalnih preverjanjih znanja. Najpomembnejše je, da učenci frazeme razumejo, zato smo v sklopu magistrske naloge raziskali, s koliko frazemi v slovenskem in angleškem jeziku se učenci srečajo v šoli in kakšne so zmožnosti razumevanja teh frazemov pri učencih petega, sedmega in devetega razreda osnovne šole. V nalogi smo se osredotočili na frazeme s prenesenim pomenom. Zanimale so nas razlike, ki nastajajo v razumevanju frazemov glede na starost učencev, glede na vrsto in glede na jezik, v katerem je frazem. Analiza testov je pokazala, da je starost za razumevanje frazemov zelo pomembna. Mlajši učenci so imeli več težav pri razumevanju slovenskih in angleških frazemov kot starejši učenci. Kar nekaj težav se je pojavilo tudi pri starejših učencih glede angleških frazemov, saj niso vedeli njihovega pomena, kar hkrati potrjuje naša predvidevanja, da angleške frazeme razumejo slabše kot slovenske. Po pogovoru z učitelji razrednega pouka in angleščine smo ugotovili, da menijo, da se učenci premalo srečujejo s slovenskimi in angleškimi frazemi. Več bi morali delati na razumevanju tako slovenskih kot angleških frazemov, saj poznavanje frazemov širi učenčev besednjak.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, slovenski frazemi, angleški frazemi, razumevanje frazemov, preneseni pomen
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1483; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (617,67 KB)

3.
PREVAJANJE FRAZEMOV ZA POTREBE GLUHIH (OB PRIMERIH ŽIVALSKIH FRAZEMOV V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, NEMŠČINI)
Tihana Rob, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 2087; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici