| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA POUČEVANJA PREDMETA SPOZNAVANJE OKOLJA V SLOVENIJI IN PREDMETA SPOZNAVANJE NARAVE, DRUŽBE IN KULTURE V ŠPANIJI
Ana Žižek, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija in Španija sta članici Evropske unije. Kljub temu se med njima v izobraževalnem sistemu pojavljajo razlike. Prav te razlike in tudi podobnosti podrobneje predstavljamo in opisujemo v diplomski nalogi. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela: teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je na kratko predstavljena Slovenija z osnovnimi podatki, predstavljeno je šolstvo v Sloveniji, zgodovina šolstva ter šolski sistem. Podrobneje predstavljamo učni predmet prvega triletja Spoznavanje okolja in nacionalni učni načrt za Spoznavanje okolja (1998). V nadaljevanju je opisana Španija z osnovnimi podatki, šolstvo v Španiji, zgodovina šolstva v Španiji, njegova reforma ter celoten šolski sistem. Podrobneje smo predstavili učni predmet Spoznavanje narave, družbe in kulture za prvo triletje in učni načrt za Spoznavanje narave, družbe in kulture (2007/2008), predstavili splošne cilje in tematske sklope ter jih primerjali s tematskimi sklopi in cilji nacionalnega učnega načrta za Spoznavanje okolja (1998). Praktični del diplomske naloge se dotakne primerjalne analize učnih ciljev po tematskih sklopih nacionalnega učnega načrta za učni predmet Spoznavanje okolja v Sloveniji (1998) in učnega načrta za predmet Spoznavanje narave, družbe in kulture v Španiji (2007/2008). Opisana je izpeljava in evalvacija učne ure, ki vsebuje tudi organizacijske zapise izvedbe posameznih učnih etap, izvedene na osnovni šoli SEK-El Castillo International School v Madridu pri predmetu Spoznavanje narave, družbe in kulture v 3. razredu.
Ključne besede: Slovenija, Španija, slovenski šolski sistem, španski šolski sistem, učni načrt, spoznavanje okolja
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 3868; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
PRIMERJAVA POUČEVANJA GLASBENE VZGOJE V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM
Iris Forjan, 2011, diplomsko delo

Opis: Predmet glasbena vzgoja že po svoji naravi omogoča otroku celosten razvoj. Tako vpliva na otrokov spoznavni, estetski, psihosocialni, psihomotorični in afektivni razvoj. Z glasbenimi dejavnostmi otrok pridobiva in bogati svoje glasbeno znanje in vedenje. Namen diplomskega dela je bil predstaviti glasbene dejavnosti in interes otrok pri pouku glasbene vzgoje, odnos otrok in poznavanje slovenske oziroma portugalske ljudske glasbe. Opisali smo portugalski in slovenski šolski sistem. Prav tako smo predstavili temeljne cilje glasbene vzgoje ob koncu prvega obdobja osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji in na Portugalskem. V raziskavo je bilo vključenih 134 učencev, od tega 76 slovenskih in 58 portugalskih. Za raziskavo sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni na podlagi anketnih vprašalnikov in primerno obdelani v računalniškem programu SPSS. Rezultati raziskave so pokazali, da je poslušanje glasbe najbolj priljubljena glasbena dejavnost slovenskih in portugalskih učencev, slovenski učenci poznajo veliko več ljudskih pesmi kot portugalski, oboji pa so se naučili največ ljudskih pesmi pri pouku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena vzgoja, učni načrt osnovnošolskega izobraževanja, slovenski šolski sistem, portugalski šolski sistem, Portugalska
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1944; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

3.
Primerjava slovenskega in britanskega izobraževalnega sistema ter njunih polemik
Mateja Dobnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo iskali vzporednice in razlike med slovenskim in britanskim izobraževalnim sistemom ter poiskali njune aktualne polemike in jih primerjali. V Veliki Britaniji nastajajo manjše razlike že znotraj same države, saj se deli na tri dežele: Anglijo, Wales in Škotsko. Posebej nas je zanimal pregled obveznega izobraževanja, preleteli pa smo tudi neobvezno izobraževanje. Britanski izobraževalni sistem temelji na kvalifikacijah, naš pa je zasnovan stopenjsko, zato smo v magistrskem delu primerjali tudi prehode med stopnjami izobraževanja oziroma poti, po katerih učenci sledijo želeni karieri. Zanimive so razlike v izobraževanju učiteljev v Sloveniji in Veliki Britaniji. Medtem ko sta pri nas razširjena dodiplomski in podiplomski študij, poznajo predvsem v Angliji in Walesu še dodatne oblike izobraževanja. V Sloveniji je zasebno šolstvo prisotno v manjši meri in financirano pretežno iz javnih sredstev, v Angliji pa je precej razširjeno, po celotni Veliki Britaniji pa financirano iz zasebnih sredstev. Pri nas je konfesionalni pouk v šolah prepovedan, v Veliki Britaniji pa mu dajejo večji pomen, saj v šolskih prostorih opravljajo tudi krščanski kolektivni obred (»collective worship«). Če so v Veliki Britaniji in predvsem Angliji šolske uniforme simbol tradicije, pri nas nič ne kaže na njihovo uvedbo. V obeh državah se srečujejo s feminizacijo učiteljskega poklica, v Veliki Britaniji pa v nasprotju s Slovenijo ne čutijo presežka učiteljev, pač pa primanjkljaj pri učiteljih matematike, znanosti in jezikov.
Ključne besede: slovenski šolski sistem, britanski šolski sistem, feminizacija učiteljskega poklica, religija v šoli, šolske uniforme, diferenciacija in prehajanje med stopnjami izobraževanja
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 1383; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Primerjava slovenskega in finskega osnovnošolskega sistema
Alja Kosem, 2019, magistrsko delo

Opis: Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Po mednarodnih raziskavah in merilih (TIMSS in PISA) finski otroci dosegajo najboljše rezultate, a finskega uspeha žal ni mogoče prenesti v naše okolje in pričakovati, da bo deloval, saj predstavlja rezultat dolgoletnega razvoja. Na podlagi primerjave slovenskega in finskega šolskega sistema smo v magistrskem delu izpostavili pozitivne strani obeh ter tiste elemente finskega šolskega sistema, o katerih bi bilo smotrno razmisliti in jih v prihodnosti morda vpeljati v slovenski šolski sistem ter ga na ta način dograditi. V prvem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj šolskega sistema v Sloveniji po posameznih obdobjih, temelječ na letnicah in mejnikih, ki so zaznamovali osnovno šolstvo v preteklosti in danes. Sledi pregled razvoja šolstva na Finskem, katerega namen je zagotoviti ozadje, da bi pojasnili, kako lahko Finska predstavlja model izobraževanja drugim državam. V nadaljevanju smo se osredotočili na posamezna področja osnovnošolskega sistema v Sloveniji in na Finskem, kjer smo podrobno opisali njune značilnosti ter posledično spoznali, v čem sta si izobraževalna sistema podobna in kje obstajajo ključne razlike med njima.
Ključne besede: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, primerjava, osnovna šola, razvoj šolstva
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 331; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici