1. Sodobne slovenske romanopiske : sodobni slovenski ženski roman?Silvija Borovnik, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V novejši slovenski prozi se Slovenke kot avtorice romana izrazito pojavijo zlasti v obdobju na prelomu tisočletja, to je po letu 1980. Njihove literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z ironijo in sarkazmom razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v literaturi. Njihovi romani odstirajo nove, tudi tabuizirane teme, načenjanje le-teh pa je povezano z željo po novostih na slogovni in jezikovni ravni. Pisateljice združujejo, seveda tudi v sobesedilu tedaj modnega postmodernizma, vsakdanje in trivialne mite, njihova besedila pa prinašajo montažo in parodiranje različnih jezikovnih vzorcev - tako iz sveta kanonizirane domače in svetovne literature kakor tudi iz sveta filma, televizije, različnih medijskih sporočilitd. Marsikateri sodobni slovenski ženski roman prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne stereotipne podobe žensle. Literarne perspektive razodevajo tudi osebno prizadetost avtoric kot pišočih žensk spričo pogojenosti, nerazrešljive dvojnosti in razpetosti, v kateri so se znašle kot intelektualkev sodobni, še dokaj androcentrično naravnani (slovenski) družbi, v kateri je tudi vse t. i. znanje o ženskah neredko filtrirano skozi moško perspektivo. Referat obravnava romaneskno delo Brine Švigelj Mérat (Brine Svit) in Vesne Milek
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, sodobne slovenske pisateljice, slovenski roman, 20. st., ženski roman, ženska proza
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na celotno besedilo |
2. Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistkSilvija Borovnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Upošteva težnjo, ki je v literarnozgodovinskih raziskavah zadnjih let zelo poudarjena, namreč, da je pri analizah literarnih del potrebno upoštevati vidik prestopanja in prehajanja meja ter hibridnost pisateljskih identitet. Različni raziskovalci menijo, da je potrebno negovati odprt raziskovalni odnos do vsega, kar je bilo v slovenski literarni zgodovini snovno in tematsko, pa tudi jezikovno drugačno, a obenem povezujoče. Članek izhaja iz prepričanja, da slovenska literarna besedila v medkulturnem kontekstu drugače razumemo in da vzpostavljajo le-ta zanimiv medbesedilni dialog s številnimi drugimi jeziki in kulturami.
Ključne besede: večkulturnost, medkulturnost, transkulturnost, sodobne slovenske pisateljice, sodobni slovenski roman
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Literarno-jezikovna polifonija in jezikovni prestop v literaturi Brine SvitSilvija Borovnik, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
4. Značilnosti krajše proze slovenskih književnicSilvija Borovnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se ukvarja z značilnostmi krajše proze slovenskih pisateljic vse od njenih začetkov, to je s preloma iz 19. v 20. stol., pa do sodobnosti. Izbor avtoric in literarnih besedil opozarja na tematske in jezikovno-slogovne novosti ter posebnosti v njihovi literaturi, pa tudi na bele lise pri raziskovanju in poznavanju le-te.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, krajša proza, tematske značilnosti, jezikovne značilnosti
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1847; Prenosov: 428
Celotno besedilo (300,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Marica Nadlišek Bartol in njeno literarno deloSilvija Borovnik, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Pisateljica Marica Nadlišek Bartol je bila prva urednica lista Slovenka, ki velja za prvi slovenski ženski časopis, v okviru katerega so pričele objavljati tudi druge slovenske pisateljice, publicistke in prevajalke. Nadliškova je vzpodbujala njihovo literarno ustvarjanje ter jih tako nacionalno kot feministično osveščala. Njen edini roman Fata morgana iz l. 1898 je izhajal v nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu. Pričujoče besedilo analizira njegovo vlogo v sobesedilu porajajoče se književnosti slovenskih avtoric s preloma iz 19. v 20. stoletje. Izkaže se, da je ta roman rušil prenekatero tabuizirano vprašanje svoje dobe, zlasti tista, ki so se nanašala na položaj in vlogo žensk v osebnem in družbenem življenju.
Ključne besede: Marica Nadlišek Bartol, časopis Slovenka, prve slovenske pisateljice, roman Fata morgana
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1791; Prenosov: 382
Celotno besedilo (301,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljicBarbara Žgajner, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Literarne avtobiografije izbranih slovenskih pisateljic so analizirana avtobiografska dela starejših avtoric ter deli sodobne prozaistke. Predstavljena so tudi teoretska izhodišča avtobiografske literature in kratek pregled razvoja avtobiografske književnosti na Slovenskem. Pisateljice imajo s svojim literarnim ustvarjanjem v slovenski književnosti pomembno vlogo. Mnoge starejše avtorice, ki so na literarnem področju orale ledino, so bile v preteklosti velikokrat zapostavljene in celo nepoznane. Odločili smo se za analizo njihovih literarnih avtobiografskih besedil, ki so kakovostna, zanimiva in zato vredna podrobnejše obravnave. V opus pa smo zajeli tudi deli sodobnejše avtorice. Analiza besedil zajema naslednja dela izbranih pisateljic: Mira Mihelič Ure mojih dni (1985), Ilka Vašte Podobe iz mojega življenja (1964), Nedeljka Pirjevec Zaznamovana (1992), Nada Gaborovič Malahorna (1989), Alma Maksimilijana Karlin Samotno potovanje v daljne dežele: tragedija ženske (1969), Erica Johnson Debeljak Tujka v hiši domačinov (1999), Prepovedani kruh (2010). Prikazali bomo, kako se v besedilih prepletata fikcija in resničnost, kako delujejo fikcijski signali, v kolikšni meri je literatura izbranih pisateljic avtobiografska, kakšna je razlika med avtobiografsko prozo in avtobiografijo. Delež avtobiografskosti bomo ugotavljali ob pripovedovalcu, literarnih osebah, literarnih prostorih in času.
Ključne besede: Literarna avtobiografija, avtobiografija, fikcija, resničnost, slovenske pisateljice.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 1395; Prenosov: 187
Celotno besedilo (646,33 KB) |
7. Romani sodobnih slovenskih pisateljicSilvija Borovnik, 2003, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se ukvarja s pojavnimi oblikami romana, kakršnega v novejši književnosti oblikujejo slovenske pisateljice in nekatere publicistke, kot so Brina Švigelj (Brina Svit), Manca Košir, Erica Johnson Debeljak, Vesna Milek, Sonja Porle in Nina Kokelj. Osrednji del besedila prinaša analizo pripovednega gradiva, ki je izhajalo od začetka osemdesetih let dalje, osvetljeno pa je glede na tipološke značilnosti in razmerje med tradicionalnimi ter novimi pripovednimi postopki.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, roman, slovenski roman, dnevniški roman, roman v pismih, avtobiografski roman, esejistični roman, ljubezenski roman, potopisni roman
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2587; Prenosov: 330
Povezava na datoteko |
8. Avtorska slikanica Lile PrapDragica Haramija, Tomaž Zupančič, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Lilijana Praprotnik Zupančič, bolj znana pod umetniškim imenom Lila Prap, je pomembna ustvarjalka avtorskih slikanic, ki je za svoja dela prejela številne domače in tuje nagrade s področja mladinske književnosti. Članek se navezuje na predstavitev vseh njenih avtorskih slikanic. Delo Lile Prap je ovrednoteno s stališča besedilnega in likovnega dela, ki sta enakovredni sestavini slikanice. S stališča književnosti sodijo njena dela v tri književne vrste, in sicer v poezijo (štiri slikanice so pesniške zbirke Male živali, Živalske uspavanke, Zakaj in Moj očka), prozo (slikanica 1001 pravljica sodi med pravljice) in informativno literaturo (Živalska abeceda, Mednarodni živalski slovar). Osnovna poetika Lile Prap temelji na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši glasoslovne, oblikoslovne in/ali skladenjske jezikovne prvine. Poenostavljanje, a ne banalno, igrivost izrazja in nonsens, le-ta ustvarja razpoloženje komičnega, so tisti elementi avtoričine ustvarjalnosti, ki kažejo na duhovitost in kakovost njenih knjig. Odličnost njenih slikanic se kaže na jezikovni in likovni ravni, s čimer ustvarja kakovosten tip avtorske slikanice, namenjene otrokom v predbralnem in zgodnjem bralnem obdobju. Z likovnega stališča je delo Lile Prap lep primer inovativne uporabe likovne tehnike, izkoriščanja in zavestnega prilagajanja njenih možnosti. Likovna govorica je izkoriščana smotrno, odlikuje jo stilsko prepoznana znakovna govorica.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska mladinska književnost, slovenske pisateljice, slikanice, Lila Prap
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2857; Prenosov: 239
Celotno besedilo (99,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
