1. Sodelovanje slovenske obveščevalno varnostne agencije in kriminalistične policije na področju organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Radovančević, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Generalne policijske uprave, natančneje Uprave kriminalistične policije (GPU UKP), na področju preiskovanja organizirane kriminalitete. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno delovanje obeh institucij, njuna vloga pri zagotavljanju nacionalne varnosti RS ter pravni okvir, ki ureja njuno sodelovanje. Poseben poudarek je namenjen zakonodaji, ki ureja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter vprašanju dokaznih standardov, ki so ključni za uspešnost kazenskih postopkov. Poleg tega je podrobno opredeljen pojem organizirane kriminalitete in glavna področja, na katerih obe instituciji sodelujeta pri njenem preiskovanju.
V empiričnem delu naloge je bilo na podlagi dveh intervjujev z višje rangiranimi uslužbenci slovenske policije analizirano dejansko sodelovanje med SOVA in GPU UKP. Intervjuji so pokazali, da je sodelovanje na področju organizirane kriminalitete učinkovito in profesionalno, kar prispeva k uspešnosti preiskav in kazenskih postopkov. Kljub visokemu nivoju sodelovanja pa ugotovitve nakazujejo, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave, zlasti na področju še tesnejše koordinacije in izmenjave informacij.
Diplomsko delo tako ponuja vpogled v pravni in praktični vidik sodelovanja med ključnima institucijama pri preiskovanju organizirane kriminalitete ter podaja predloge za izboljšanje praks, ki bi lahko prispevale k še uspešnejšemu boju proti tej obliki kriminala. Analiza ugotovitev prispeva k razumevanju dinamike medinstitucionalnih odnosov ter odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Zaključki naloge lahko služijo tudi kot osnova za oblikovanje smernic, namenjenih izboljšanju sodelovanja v širšem kontekstu.
Ključne besede: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), kriminalistična policija, organizirana kriminaliteta, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (862,68 KB) |
2. Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDenis Najvirt, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca.
Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %.
Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Ključne besede: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 423; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,22 MB) |
3. Varnost na streliščih - primerjava organizacij v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLuka Mihelič, 2023, diplomsko delo Opis: Streljanje z ognjenim orožjem je dejavnost, ki lahko predstavlja nevarnost za ljudi, živali in premoženje. V Sloveniji poznamo različne organizacije, ki se pri svojem delu za izvajanje strelskega usposabljanja poslužujejo strelišč. Tukaj se pojavi vprašanje glede ustreznosti pravne urejenosti strelišč v Sloveniji. Gre namreč za področje, ki do sedaj še ni bilo celovito analizirano. Medtem ko si lahko o vojaških streliščih preberemo v nekaterih publikacijah Slovenske vojske, informacij o policijskih in lovskih streliščih skoraj ni. Namen tega dela je zato raziskati pravno urejenost zagotavljanja varnosti na streliščih vseh organizacij, ki pri svojem delu uporabljajo strelno orožje. Nekaj pozornosti pa bomo namenili tudi izvajanju nadzorov nad strelišči in primerjavi slovenskega sistema z ameriškim na tem področju. Rezultati raziskave kažejo, da se sistem zagotavljanja varnosti na streliščih med organizacijami precej razlikuje. Zakonodaja na področju orožja določa zgolj civilna strelišča. Vse ostale organizacije, ki uporabljajo svoja lastna strelišča pa to področje urejajo v svojih internih aktih. Med vsemi organizacijami najbolj izstopa Slovenska vojska, saj je njihov sistem strelskega usposabljanja izdelan po vzoru nekaterih zavezniških držav. Vojaška strelišča so poleg civilnih strelišč tudi edina, ki so podvržena ustreznemu in celovitemu inšpekcijskemu nadzoru nad dejavnostjo, urejenostjo in opremljenostjo. Ugotavljamo, da bi bilo po tem vzoru tudi za lovska in policijska strelišča smiselno urediti nadzor s strani inšpekcijskega organa.
Ključne besede: strelišča, streljanje, ognjeno orožje, strelsko usposabljanje, organizacije za strelsko usposabljanje, zakonodaja, Slovenska vojska, policija, Lovska zveza Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v energetikiBoštjan Podgoršek, 2018, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je narediti termovizijske posnetke stavb s pomočjo brezpilotnega zrakoplova in posneti fotografije starejše hiše s termovizijsko kamero. Predstavili bomo teorijo o brezpilotnih zrakoplovih (dronih) in slovensko zakonodajo o uporabi brezpilotnih zrakoplovov. Pridobljene fotografije, posnete z dronom, bomo ustrezno obdelali s programom FLIR Tools in prikazali napake na objektih, ki jih odkrivamo z brezpilotnimi zrakoplovi. Na starejši zgradbi bomo s pomočjo posnetkov termovizijske kamere prikazali mesta, kjer se pojavljajo toplotne izgube, in možnosti, kako odpraviti nastale napake.
Ključne besede: brezpilotni zrakoplov, termovizija, termovizijska kamera, slovenska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,70 MB) |
5. Postopek prevzema d.d. - primerjalno slovensko in makedonsko pravoNikola Georgievski, 2017, magistrsko delo Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja s postopkom in primerjavo prevzema delniške družbe v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljena je celotna normativna ureditev prevzemnega postopka v Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva.
Maja leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. S tem se je zavezala spoštovati evropsko zakonodajo in uskladiti svojo nacionalno zakonodajo z evropsko.
Makedonija je ob osamosvojitvi leta 1991 poudarila članstvo v Evropski uniji kot svoj strateški interes. Leta 2001 je ratificirala sporazum o stabilizaciji in asociaciji z državami članicami Evropske unije. S tem sporazumom se je zavezala postopoma uskladiti nacionalno zakonodajo z evropskimi pravili.
Cilj prevzemne zakonodaje je zakonsko in učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic. Institut obvezne ponudbe omogoča manjšinskim delničarjem zapustiti ciljno družbo s tem, da delnice odsvojijo po pravični ceni.
Magistrsko delo je razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu je predstavljena pravna ureditev prevzemov v Sloveniji, v drugem pa v Makedoniji. Tretji sklop je namenjen primerjavi slovenske in makedonske prevzemne zakonodaje.
Ključne besede: prevzem, postopek prevzema, makedonska prevzemna zakonodaja, slovenska prevzemna zakonodaja, prijateljski prevzem, sovražni prevzem, kontrolni delež, obvezna ponudba, prostovoljna ponudba, prevzemni prag, osebe, ki delujejo usklajeno, prevzemna namera.
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1535; Prenosov: 727
Celotno besedilo (769,84 KB) |
6. KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK DISKRIMINACIJE ŽENSKTjaša Godunc, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena diskriminacija žensk ter njena zakonodajna ureditev. Podrobno je analizirana Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njeno sovpadanje s slovensko zakonodajo (Zakon o enakih možnostih žensk in moških, splošni Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakon o delovnih razmerjih). Analizirana je diskriminacija žensk na področju izobraževanja (pri čemer je ugotovljeno, da te v Sloveniji ni) in zaposlovanja (ugotovljena je razlika v dohodku med moškimi in ženskami). Ključna ugotovitev na področju slovenske zakonodaje in področja zaposlovanja je, da Slovenija spada med države z najnižjo razliko le-tega glede na ostale evropske države.
Ključne besede: konvencija, slovenska zakonodaja, diskriminacija žensk, zaposlovanje, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 09.03.2017; Ogledov: 1297; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Sodobni pravni viri za prevoz živali v SlovenijiTadej Sluga, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo obravnava področje prevoza živih živali v cestnem prometu v Sloveniji. Za omenjeno tematiko smo se odločili, ker je bila le-ta postavljena pred TV ekrane. Prikazane kršitve pravic in mučenje živali med prevozomje bil grozljiv prikaz širši javnosti kako se v praksi tudi ravna z živalmi. Zaradi omenjenih kršitev smo se odločili raziskati omenjeno področje v bližnji okolici v obliki diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani razvoj in namen prevoza živih živali, zakonodajni viri s področja Slovenije in Evropske unije ter mednarodno pravo. Namen praktičnega dela je ugotoviti ravnanje ljudi z živimi živalmi med prevozi. Uporabili smo anketni vprašalnik med kmetovalci ter intervju med poklilcnimi prevozniki. Ob koncu smo naredili vzorčen primer zahtevanih zakonskih zahtev za ustrezno vozilo (prikolico za prevoz živih živali) v cestnem prometu.
Ključne besede: prevoz živih živali, slovenska zakonodaja za prevoz živih živali, evropska zakonodaja za prevoz živih živali
Objavljeno v DKUM: 26.01.2015; Ogledov: 2251; Prenosov: 374
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. PSIHIČNO NASILJE NAD ŽENSKAMI V DRUŽINIMaja Šešerko, 2014, diplomsko delo Opis: Družina predstavlja varno celico, kamor se posamezniki zatekajo pred krutim svetom, a v večini primerov temu ni tako. Največ psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zgodi ravno v družini. Nasilje nad ženskami v družini je posledica splošnega prepričanja skozi celotno zgodovino, saj so ženske nekoč veljale za lastnino moža in je imel mož nad njimi ter otroki popolno oblast. Da je nasilje nad ženskami v družini velik problem, se kaže tudi v sprejetju številnih pravnih aktov, tako na mednarodni ravni kot na ravni EU, saj je nasilje nad ženskami v družini ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic. Republika Slovenija je naredila velik korak na tem področju s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008, kjer je opredelila vse oblike nasilja v družini. Najmanj opazna oblika nasilja v družini je psihično nasilje, kjer partner s tišino, grožnjo, zmerjanjem in drugimi oblikami vedenja doseže pri partnerki tisto kar želi. Psihično nasilje je huda oblika nasilja, saj lahko pri ženski pusti dolgoročne posledice, ki se kažejo tudi na njenem zdravju. Organi, ki se v Republiki Sloveniji borijo proti nasilju nad ženskami, so predvsem policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije.
Ključne besede: Nasilje nad ženskami v družini, psihično nasilje nad ženskami v družini, mednarodni pravni viri, viri EU, slovenska zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v družini.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2014; Ogledov: 2343; Prenosov: 406
Celotno besedilo (496,93 KB) |
9. ELEKTRONSKI PISARNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEM V DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJETanja Despot, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo obravnavali elektronski pisarniški informacijski sistem (EPIS), ki je glavna podpora pisarniškemu poslovanju v Davčni upravi Republike Slovenije. V prvem delu bomo predstavili Davčno upravo Republike Slovenije. V osrednjem delu bomo natančno predstavili program EPIS. V ta namen bomo analizirali poslovne procese. Podani bodo celoviti podatki o delovanju programa, predstavili bomo tudi funkcionalnosti in omejitve programa EPIS. Zadnji del naloge je namenjen natančnemu opisu ustreznosti programa skladno z zahtevami slovenske Zakonodaje. Na podlagi spoznanj in s pomočjo odgovorov, ki smo jih pridobili z opravljenima strukturiranima intervjujema, bomo ugotovili, da obstoječi pisarniški informacijski sistem EPIS ni učinkovita rešitev za pisarniško poslovanje v Davčni upravi Republike Slovenije.
Ključne besede: Davčna uprava Republike Slovenije, Elektronski pisarniški informacijski sistem, pisarniško poslovanje, slovenska Zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2013; Ogledov: 1960; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,24 MB) |
10. PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V LUČI SLOVENSKE ZAKONODAJEMarta Jug, 2012, magistrsko delo/naloga Opis: Zaposleni v zdravstveni negi se pri delu srečujejo z vedno bolj osveščenimi uporabniki zdravstvenih storitev, ki se sklicujejo na pravice, ki jih nudi obstoječa zakonodaja. Medicinske sestre želijo pri delu najprej ustreči pacientu, mu zagotoviti varnost in zadovoljiti njegove potrebe. Da pri tem marsikdaj presegajo svoje kompetence in pooblastila, se niti ne zavedajo ali pa to zavestno prezrejo. Vsekakor pa premalo poznajo zakonodajo in vse pravne pasti, ki jih dobro ozaveščeni uporabniki lahko uporabijo, kadar menijo, da so kršene njihove pravice. Zato smo v nalogi opredelili občutljiva področja zdravstvene nege, zlasti na področju delegiranih nalog, kjer obstaja velika možnost prekoračitve pooblastil in s tem povezanih posledic pravne odgovornosti medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS, s katerim smo izvedli statistično analizo podatkov. Vprašalnik smo razdelili v 5 bolnišnic. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno, na vprašanja so odgovarjali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki neposredno delajo v praksi.
Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi v veliki meri zavedajo, da pri delu presegajo pooblastila. Velika večina (92 %) se je že srečala s primerom, ko so se zavedali, da so pri delu presegli pooblastila. Področja, kjer najpogosteje prihaja do preseganja pooblastil, so zdravstvena nega bolnika na kirurškem (53,7 %) in internističnem področju (36,3 %) ter področju zdravstvene nege otrok (10,0 %). Ugotovili smo tudi, da velika večina medicinskih sester (85,2 %) pozna vsaj kakšen primer kazenskega postopka proti medicinski sestri in da se jih 95,1% zaveda, da se v primeru zapletov ob prekoračitvi pooblastil ugotavlja tudi odgovornost medicinske sestre, vendar jih kljub temu zakonodajo s tega področja pozna le dobra polovica (52,8 %).
Sklep: Medicinske sestre v želji čim prej in čim bolj pomagati pacientu, kljub zavedanju o odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo, pogosto presegajo svoja pooblastila, ob tem pa sorazmerno slabo poznajo zdravstveno zakonodajo, ki posega na področje zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, slovenska zakonodaja, pristojnosti zdravstvene nege, preseganje pooblastil
Objavljeno v DKUM: 01.02.2012; Ogledov: 3331; Prenosov: 642
Celotno besedilo (1,34 MB) |
