| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Baročna pridiga skozi optiko sodobne slovenske kratke proze
Blanka Bošnjak, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku so prikazane možnosti aktualizacije besedil Janeza Svetokriškega prek motivno-tematskih in drugih navezav na sodobno slovensko kratko prozo. Te navezave so v visokošolskem izobraževanju uporabljene z namenom starejšo prozo recepcijsko približati sodobnim študentom.
Ključne besede: slovenska književnost, starejša slovenska književnost, baročna književnost, kratka proza, pridige
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko delo
Nika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

4.
Tematizacija človekovega smisla v sodobni slovenski kratki prozi
Barbara Mastnak, 2020, magistrsko delo

Opis: Novo stoletje je predrugačilo vrednostni sistem, medtem ko je moderni pluralizem spodkopal samoumevno védenje ter zamajal identiteto sveta, družbe in posameznika. Kljub temu pa vprašanje o smislu ni novo, življenjsko se mu je posvetil že nevrolog, psihoterapevt in utemeljitelj logoterapije Viktor Emil Frankl. »Tretja dunajska šola« psihoterapije je namreč spregledala človekov duhovni boj, zato si mu prizadeva ponuditi pomoč pri iskanju smisla; s poudarkom na pomenu specifično človekove duhovne razsežnosti pa zavrača ali vsaj blaži miselnost absolutnega determinizma. Zaradi svobodne volje ima posameznik vseskozi možnost zavzeti stališče, volja do smisla pa ga motivira, da najde in izpolni smisel oziroma namero. Če te ne uresničuje, lahko nastopi eksistencialni vakuum, ki je vzrok noogene nevroze in lahko kot posledico nosi življenjsko dezorientacijo, obup, omamljanje in/ali kakšna druga ekstremna dejanja. (Frankl 1994a: 303–304) Čas postmodernizma je dokončno odprl vprašanje izčrpane literature, umaknil velike zgodbe, obsežna spoznanja in definitivne zaključke, ob tem pa osvetlil dvome o resnici, duhovno votlost, krizo smisla, obsežnejšo eksistencialno resignacijo, odtujene in brezvoljne subjekte ter izpraznjene misli in šibke emocije. Sodobna kratka proza zaradi svojega obsega najbolje ponuja pregled večjega števila literarnih oseb, z izbrano rabo naracije in umikom v intimo pa odkriva kljubovalnost subjektovega duha in njegovo pozicijo v nekem usodnem položaju. Namen magistrskega dela je predstaviti neorealistične in minimalistične prvine, s katerimi je prežeta sodobna slovenska kratka proza, in izpostaviti obsežno brezvoljnost njenih subjektov. S tem ciljem sem analizirala dvajset kratkoproznih zbirk, ki so izšle po letu 2000.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, neorealizem, minimalizem, človekov smisel, kriza smisla, logoterapija, bivanjska prikrajšanost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1001; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (920,68 KB)

5.
Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb
Renata Debeljak, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin. V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele. V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma. V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Ključne besede: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1944; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

6.
Vloga svetega Jurija in zmaja v slovenski folklorni prozi
Katja Vivod, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje vlogo svetega Jurija in zmaja v slovenski folklorni prozi, natančneje v pripovedkah in pravljicah. Najprej smo razložili termin folklorno slovstvo in opisali njegove zvrsti, nato smo analizirali 27 izbranih folklornih literarnih del, v okviru katerih smo raziskali pozitivno oz. negativno vlogo in stopnjo pogostosti pojavitve sv. Jurija in zmaja glede na posamezno folklorno prozno vrsto, preučili njune karakterne značilnosti in zunanjo podobo ter iskali povezavo med sv. Jurijem in sv. Marjeto v prozi in cerkvami na Slovenskem. Preučili smo tudi običaj jurjevanja po različnih slovenskih pokrajinah (Dolenjska, Koroška, Štajerska) ter opisali simboliko sv. Jurija in zmaja v podobi izbranih slovenskih krajevnih grbov. V sklepnem delu je sledila povezava teoretičnih spoznanj z ugotovitvami iz interpretacij pripovedk in pravljic. Ugotovili smo, da se sv. Jurij v obravnavanih folklornih proznih vrstah pojavlja v pozitivni vlogi in pogosteje v pripovedkah, za razliko od zmaja, ki se je pokazal kot negativen lik in je v enaki meri prisoten v obeh proznih vrstah. Običaj jurjevanja je povezan z likom sv. Jurija in se razlikuje širom pokrajin v obredu, poimenovanjih, vrsti zelenja oz. obleki in pesmih. Sveta Marjeta se v prozi ne pojavlja v podobi sv. Jurija, medtem ko je njuna pojavnost vplivala na gradnjo cerkva na Slovenskem, kar se kaže v obravnavanih proznih delih kot tudi v teoretičnih izhodiščih. Zmaj najpogosteje izraža značajske lastnosti, ki se nanašajo na zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb ter na slabe odnose z ljudmi, medtem ko karakter sv. Jurija odraža njegova stalna pripravljenost za pomoč ljudem. Zunanji videz zmaja povezujemo s kačo, krokodilom, številnimi glavami, krili in repom. Prav tako smo v podobi nekaterih slovenskih krajevnih grbov v prozi našli in zaznali simboliko sv. Jurija in zmaja.
Ključne besede: sveti Jurij, zmaj, slovenska folklorna proza, pripovedka
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 914; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji
Sandra Peklar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Sodobna kratkoprozna dela Slovencev v Avstriji prikazuje sodobna kratkoprozna dela slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. V uvodnem delu naloge sta predstavljeni tipologija sodobne kratke proze in oblike literarne avtobiografskosti kratkoproznih del. V nadaljevanju je predstavljen kulturnozgodovinski oris Slovencev v Avstriji in kratek pregled razvoja ter značilnosti sodobne književnosti slovenskih avtorjev v Avstriji. Osrednji del naloge predstavlja motivno-tematska in jezikovno-slogovna analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric v Avstriji. Analizirali smo kratkoprozna dela, ki so izšla po letu 1960, naslednjih avtorjev: Janko Messner, Florjan Lipuš, Lev Detela, Anita Hudl, Vinko Ošlak, Kristijan Močilnik in Sabina Buchwald. V kratkoprozni analizi smo glede na pogostost avtobiografskih elementov določili obliko literarne avtobiografskosti ter glede na značilnosti posamezne zbirke določili kratkoprozni tip po klasifikaciji Blanke Bošnjak. Ugotovili smo, da se kažejo razlike med starejšimi in mlajšimi avtorji in avtoricami tako v motivno-tematskih kot v jezikovno-slogovnih značilnostih.
Ključne besede: Slovenci v Avstriji, slovenska književnost v Avstriji, sodobna kratka proza, kratkoprozni tipi, avtobiografskosti elementi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1218; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (991,69 KB)

8.
Tematizacija partnerskih odnosov v izbranih kratkoproznih zbirkah po letu 2000
Nina Kartuš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje in analiziranje partnerskih odnosov v triindvajsetih kratkoproznih zbirkah slovenskih avtoric. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili literarni neorealizem in minimalizem, saj so njuni elementi v veliki meri prisotni v izbranih zgodbah. V nadaljevanju smo opredelili tematiko medosebnih odnosov, razvoja intimnosti, ljubezni in partnerstva. Zanimalo nas je, kako se v izbranih zbirkah kaže tematizacija partnerskih odnosov med moškim in žensko, čeprav se pojavljajo tudi homoseksualni odnosi, pri čemer gre za prikaz motivno-tematskih stalnic, kot so intimni odnosi zakoncev, partnerjev in ljubimcev. Poglavitno temo magistrskega dela predstavlja analitični del, ki zajema obravnavo in analizo kratkoproznih zbirk, ki so izšle med letoma 2005 in 2010. V naš izbor spadajo naslednje avtorice: Cvetka Bevc, Tina Bilban, Jasna Blažič, Mihaela Hojnik, Andreja Jezernik, Ivanka Klopčič Časar, Jana Kolarič, Milojka Komprej, Nataša Konc Lorenzutti, Manka Kremenšek Križman, Vesna Lemaić, Mirana Likar Bajželj, Ivanka Mestnik, Maruša Pivec, Lili Potpara, Veronika Simoniti, Lucija Stepančič, Marija Šedivy, Miomira Šegina, Mojca Tirš in Suzana Tratnik. Upoštevajoč tematiko dogajanja v posameznih zgodbah smo to poglavlje razdelili glede na izstopajoče tematizacije, ki so upovedane v zgodbah, kot so na primer nezvestoba, nezaupanje in ljubosumje. Izbrane zgodbe literarnih likov nam dajo vpogled v njihov intimni svet. Zanimivo je, kako so upovedani odzivi tako ženskih kot moških likov na različne situacije v partnerski, zakonski ali neobvezujoči zvezi. Osebe se soočajo z različnimi odkloni v odnosih, kot so prevare, ljubosumje, smrt partnerja, nasilje, naveličanost ipd. Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1573; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (799,49 KB)

9.
Igre z mimezisom v poljski in slovenski prozi devetdesetih let
Bożena Tokarz, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Igre z mimezisom med množico različnih struj in individualnih poetik v poljski in slovenski prozi devetdesetih let določajo model recepcije in strukturo besedil. Naklonjene so prečkanju žanrskih, zvrstnih, kulturnih, predstavitvenih mej, tako da strukturo besedila spreminjajo v polje dialoga, ki bralcu nudi drugačna doživetja kot zaprta fabula.
Ključne besede: slovenska književnost, poljska književnost, mimezis, fikcija, fabula, igre, proza
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 939; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (278,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Prozna avtorska dela Anje Štefan
Marija Kristan, 2010, strokovni članek

Opis: Anja Štefan je priljubljena slovenska pisateljica, pesnica in zbirateljica folklornega slovstva. V našem prostoru deluje že dobrih deset let in je za svoja avtorska dela, slikanice, prejela tudi različne slovenske nagrade (Levstikova nagrada in nagrada izvirna slovenska slikanica). Njena avtorska dela lahko razvrstimo na poezijo (Iščemo hišico, Sto ugank ter Lonček na pike) in prozo (Melje, melje mlinček, Lešniki, lešniki, Bobek in barčica, Štiri črne mravlje in Kotiček na koncu sveta). Osrednji literarni lik večine tako poezije kot proze je žival – večina pesmi in pravljic pripoveduje o živalih in njihovem življenju. Zelo redko v njenih delih najdemo otroka kot glavni literarni lik. Prav tako pa je Anja Štefan zbirateljica folklornih pravljic in basni, ki jih pogosto na novo napiše (Čez griček v gozdiček) ali sodeluje pri ponovni izdaji (Zlato kralja Matjaža, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Zajec in lisica).
Ključne besede: otroška književnost, prozna avtorska dela, Anja Štefan, slovenska mladinska književnost, slovenska mladinska proza, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2355; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (81,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 2.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici