| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POLITIČNO DELOVANJE JANEZA JANŠE OD LETA 1988 DO LETA 1992
Karmen Kozmus, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 obravnava Janševo vlogo pri oblikovanju Slovenske vojske in pri osamosvojitvi Slovenije. Osredotoča se na njegovo prizadevanje za uveljavitev demokracije in padec komunizma. S pomočjo literature, internetnih virov, časopisnih člankov in mnenja volivcev in volivk oblikuje mnenje o političnem pomenu Janeza Janše. Na ta način pride do sklepa, da je Janša eden izmed voditeljev slovenske pomladi in eden glavnih tvorcev svobodne ter suverene Slovenije. K rezultatu prispeva tudi analiza ankete, ki so jo rešili vojni veterani. Več kot polovica jih je Janši pripisala pozitivno vlogo v omenjenem obdobju. V nalogi je omenjen tudi nasproten vidik posameznikov o Janševi vlogi in pomenu. Mnenje je osredotočeno predvsem na Janševe karakterne značilnosti. V sklepnem delu naloge je avtorica izpostavila lastno mnenje o omenjenem obdobju ter navedla nekatere možnosti drugačnega razpleta slovenskih teženj po osamosvojitvi in nekaj predlogov za ponovno enotnost političnega prostora, ki je bila prisotna med osamosvojitvijo Republike Slovenije.
Ključne besede: Janez Janša, slovenska pomlad, demokracija, Slovenska vojska, osamosvojitev Slovenije
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2519; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (861,04 KB)

2.
SLOVENSKA POMLAD 1988-1990
Simon Stopajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 1988 se je začelo eno izmed ključnih obdobij v slovenski zgodovini. Začela se je Slovenska pomlad, ki se je posredno pričela z aretacijo četverice, Janše, Borštnerja, Tasića in Zavrla ter sodnim procesom zoper njih. Vzporedno z aretacijami je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic. Maja 1989 je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, ki je imela protiutež v Temeljni listini. Majniška deklaracija je bila osnova političnih programov novih političnih strank, ki so jih začeli ustanavljati po letu 1988. Januarja leta 1989 je tako nastala prva prava politična opozicija, Slovenska demokratična zveza. Iz Nemčije pa se je po dolgi odsotnosti zaradi nestrinjanja s komunističnim sistemom ter oblastjo vrnil dr. Jože Pučnik, ki je s svojo osebnostjo dovolj dolgo držal skupaj Demos, Demokratično opozicijo Slovenije, ki je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni imela priložnost voditi prvo svobodno izvoljeno slovensko vlado.
Ključne besede: slovenska pomlad, Odbor za varstvo človekovih pravic, Majniška deklaracija, Slovenska demokratična zveza, dr. Jože Pučnik, Demos.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 2014; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (730,53 KB)

3.
VLOGA DEMOSA V PROCESU SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN DEMOKRATIZACIJE
Andreja Valič Zver, 2012, doktorska disertacija

Opis: Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
Ključne besede: Demos; nacionalno vprašanje; demokratizacija; oblikovanje slovenske nacionalne identitete; slovenska pomlad; plebiscit; demokratične volitve; vojna za osamosvojitev; pričevanja.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 2390; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici