1. Razgledi po slovenski moderni : nacionalni, večkulturni in medkulturni koncepti, kratka proza in poezijaJožica Čeh Steger, 2024 Opis: Monografija Razgledi po slovenski moderni prinaša raziskave literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev različnih literarnih smeri in stilnih tokov moderne. V raziskovalno polje vključuje pisateljice in pisatelje, katerih dela so nastajala v obzorju novih literarnih smeri in tokov, dekadence, simbolizma, nove romantike, impresionizma in secesije, kakor tudi tiste, ki so na prelomu stoletja pisali še v okviru realistično-naturalistične poetike: Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Frana Govekarja, Izidorja Cankarja, Alojza Kraigherja, Ljudmilo Poljanec, Iva Šorlija, Frana S. Finžgarja, Franca Ksaverja Meška, Rudolfa Maistra, Alojzija Remca in Kristino Šuler. Posebnost te monografije je, da upošteva ob nacionalnem tudi večkulturni in medkulturni koncept književnosti slovenske moderne, pri čemer se omejuje na slovensko-nemško dvo- in medkulturnost (Gusti (Jirku) Stridsberg, Ana Wambrechtsamer, Rudolf Hans Bartsch).
Ključne besede: slovenska moderna, pripovedništvo, poezija, večkulturni in medkulturni koncept književnosti, slovensko-nemška dvo- in medkulturnost, podobe tujega in lastnega/domačega, metafora, konstrukti ženskosti
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (5,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Rokopisna pesniška zapuščina Alojzija RemcaJožica Čeh Steger, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se ukvarja z rokopisno pesniško zapuščino v Trstu rojenega Alojzija Remca (1886-1952), ki jo hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Obsega več kot 250 rokopisnih pesmi, od katerih je bil v različnih revijah in časopisih objavljen le neznaten delež. Pesmi so zapisane v štirih naslovljenih zvezkih in v dveh zbirkah na listih. V prispevku je podrobneje predstavljena prva zbirka pesmi na listih, ki je bila po vsej verjetnosti pripravljena za tisk, saj gre za avtorjeve prepise pesmi iz zvezka Verzi.
Ključne besede: slovenska književnost, poezija, literarna zapuščina, rokopisi, Remec, Alojzij, 1886-1952
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo |
3. Sodobna slovenska poezija v vrtcuBarbara Bednjički Rošer, Dragica Haramija, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V predšolskem obdobju seznanjamo otroke s poezijo zlasti po dveh pristopih: pri tematskem pristopu posrednik branja izbira gradiva iz ljudskega slovstva in iz različnih pesniških zbirk ali antologij (v prispevku so kot primer obravnavane pesmi o medvedih); drugi pristop pa je glede na avtorja, pri katerem izbiramo več pesmi istega pesnika ali pesnice ali pripravimo avtorski knjižni kotiček (kot primer predstavimo pesniško slikanico Lile Prap Živalske uspavanke).
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, vrtec, pesmi o živalih, knjižni kotiček, Prap, Lila, 1955-
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 38
Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. Kritika modernizma pri Nikoli Šopu in Gregorju Strniši skozi prizmo perenialistične šoleEva Premk Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Članek predstavlja teoretsko osnovo civilizacije stroja Nikole Šopa in logike štacunarstva Gregorja Strniše, pri čemer uporablja aparat perenialistične šole (René Guénon, Ananda Coomaraswamy, Frithjof Schuon in Seyyed Hossein Nasr). Radikalna kritika paradigme, ki se kaže v individualizmu, racionalizmu, empirizmu, skepticizmu, naturalizmu, ignoranci do metafizičnih principov in preziru tradicionalnih znanj ter zasužnjevanju človeka z lastnimi čuti itn., se ujema s paradigmo modernizma, kot jo razume perenialistična šola, in je nasprotje, deviacija tradicionalizma, ki varuje tradicijo, simbol pa razume kot pomemben način prenosa tradicionalnih znanj in sporočil. V članku so predstavljeni odlomki iz poezije, dram Driada, Samorog in Ljudožerci, Šopove poezije in drame Tajanstvena prela. Poleg kritike modernizma so predstavljene tudi značilnosti tradicionalizma: pojavnost metafizične transparentnosti fenomenov in transmutacijo stvari v odlomkih literarnih besedil.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska dramatika, modernizem, tradicionalizem, perenialistična šola, hrvaška književnost, hrvaška poezija, hrvaška dramatika
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 85
Celotno besedilo (482,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Značilnosti poezije osrednjih slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970David Bedrač, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravo je zajetih enainšestdeset poetik slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970. Predstavljene so nekatere prevladujoče značilnosti dane generacije na ravni zunanje in notranje oblike pesniških besedil, v razpravo pa so zajeti ključni generacijski problemi pesništva, izhajajoči iz razmerja med avtopoetičnostjo in prevladujočimi idejnimi težnjami. Obenem je podan tudi krajši razmislek o najsodobnejših pesniških besedilih kot o razvojnem in idejnem kontinuumu znotraj slovenskega pesniškega prostora.
Ključne besede: slovenska književnost, poezija, avtopoetika, poetični vidiki, zgradba, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1885; Prenosov: 377
Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Leopold Volkmer. Prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 106). 225 str.Natalija Ulčnik, 2015, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, Leopold Volkmer, slovenski pesniki, slovenska književnost, poezija, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1474; Prenosov: 317
Celotno besedilo (952,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. O tęsknotach poety : myśli przez Ivana Hribovška podpowiedzianeJoanna Pszczoła, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: O pesnikovem hrepenenju: misli, ki jih je zašepetal Ivan Hribovšek
Prispevek se osredinja na poezijo slovenskega vojnega pesnika Ivana Hribovška in na njegovo življenjsko zgodbo. Avtor je bil v domovini (pod komunistično oblastjo) prepovedan in zamolčan. Tako on kot njegova poezija sta bila deležna ignoriranja, saj se je Hribovšek odločil pridružiti »belim partizanom«; zaradi tega je bil obsojen izdajalstva. Ob tem je presenetljivo dejstvo, da v njegovi poeziji ne zasledimo politične note, temveč zgolj lirske refleksije o večnih literarnih motivih – Bogu, ljubezni, smrti in zemlji.
Ključne besede: slovenski pesniki, slovenska poezija, literarna zgodovina, literarne študije
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1236; Prenosov: 169
Celotno besedilo (334,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Humor v antologijah Enci benci na kamenciKatarina Fink, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: V slovenskem otroškem izročilu se pojavlja humor, kot ga utemeljujejo različne teorije. Po Attardu (1994) sta osrednja predstavnika teorije superiornosti Platon in Aristotel - po tej teoriji smejanje sledi spoznanju, da je človek, ki se smeje, boljši od tistega, ki se mu smeje. Kant in Schopenhauer sta predstavnika teorije neujemanja, ki temelji na neskladju resničnosti med pojmom in objektom. Bergson v Eseju o smehu (1977) dokazuje, da lahko vse napake postanejo smešne; smešna oseba nam je na začetku pogosto simpatična. Kmecl v Mali literarni teoriji (1995) pa navaja, da je humor etološka vrsta, ki temelji na vedrem, svobodnem razpoloženju/obnašanju, na nasmejanem distanciranju od neprijetnosti, na duševni uravnovešenosti in miselnem odnosu do sveta. V mladinski književnosti moramo biti pozorni tudi na bralčevo/poslušalčevo starost, saj je od otrokove starosti odvisno, kaj je zanj smešno, in na okoliščine (realni čas, splošni kulturni nivo, socialni status otroka). V otroškem ljudskem izročilu se pojavljajo različne vloge humorja: nonsensni humor, ki ima poleg posredne spoznavne tudi očitno zabavno vlogo, vzgojni humor komičnega (nezglednega) otroškega lika, ki poleg zabavne vloge posredno vzgaja, ter humor oporekanja, ki se izraža v tabujih. Obravnavane pesmi so iz otroškega ljudskega izročila in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi humornega.
Ključne besede: slovenska otroška poezija, humor, teorije humorja, vloge humorja, otroško ljudsko izročilo
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1576; Prenosov: 192
Celotno besedilo (169,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Jezikovni obrat in slovenska eksperimentalna poezijaDarja Pavlič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Članek oriše politični in filozofski kontekst, v katerem se je v šestdesetih letih 20. stoletja razvijala slovenska eksperimentalna poezija, ter poveže koncept jezikovnega obrata s problematizacijo referencialne funkcije v moderni poeziji. Z analizo izbranih pesniških besedil pokaže, kako radikalen je bil jezikovni obrat pri Franciju Zagoričniku, Iztoku Geistru, Tomažu Šalamunu in Niku Grafenauerju.
Ključne besede: slovenska poezija, eksperimentalna poezija, jezikovni obrat, referencialna funkcija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1995; Prenosov: 60
Povezava na celotno besedilo |
