1. Prespraševanje položaja slovenske narodne manjšine v Italiji skozi vidik institucionalnega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Koren, 2023, diplomsko delo Opis: Z razvojem družbe se tudi oblika nasilja razvija oziroma spreminja. Družba obsoja in prepoznava neposredne oblike nasilja (fizično nasilje, psihološko nasilje, verbalno nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje itn.), vendar posrednih oblik nasilja, med katere uvrščamo institucionalno obliko nasilja, večina ne prepozna in ne obsoja, kar lahko vodi v nevarno normalizacijo. Za obliko institucionalnega nasilja sta značilna omejevanje in razvoj človekovih potencialov pod točko, ki bi bila sicer brez omejitev potencialno dosegljiva oziroma mogoča. Problematiko institucionalnega nasilja je treba vsakodnevno reševati, saj poglablja družbene neenakosti, pri čemer ustvarja vzporedno družbeno strukturo, za katero so značilni brezperspektivnost, ujetost in pomanjkanje osnovnih življenjskih resursov.
Diplomsko delo obsega predstavitev slovenske narodne manjšine v Italiji in njihove pravice, določene v zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji (zakon št. 38/2001) ter njihove mogoče povezave z obliko institucionalnega nasilja. Neupoštevanje zakonsko določenih pravic omejuje razvoj posameznikovih potencialov znotraj manjšinske skupnosti, kar predstavlja kršenje temeljnih človekovih pravic. Zaradi kulturnih, verskih in jezikovnih razlik se lahko med manjšinskim in večinskim prebivalstvom ustvarijo napetosti, ki nato prerastejo v različne neposredne oblike nasilja.
Ključne besede: slovenska narodna manjšina, institucionalno nasilje, manjšinske pravice, zaščitni zakon, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Primerjava medijskih vsebin namenjenih etničnim skupinam na primeru madžarske manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v AvstrijiPia Prebevšek, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni mediji madžarske narodne manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Opisan je pomen medijev za manjšine in njihove pravice do informiranja. Posvetili smo se obravnavanju manjšinskih tem v večinskih medijih – naravi, kontekstu in količini poročanja. Nekaj pozornosti je namenjene tudi pomembnosti, namembnosti ter vsebini manjšinskih medijev. Cilj diplomskega dela je bil preveriti vsebino manjšinskih medijev in ugotoviti organiziranost medijskih organizacij, namenjenih manjšinam. Metode, ki smo jih pri tem uporabljali, so kvalitativna in kvantitativna analiza televizijske oddaje Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska ter oddaje Mostovi-Hidak in naknadna primerjava. Z namenom čim boljše raziskave oz. analize so bili opravljeni tudi intervjuji z odgovornimi osebami obravnavanih televizijskih oddaj.
Ključne besede: narodna manjšina, etnične skupine, avtohtona slovenska manjšina v Avstriji, madžarska narodna manjšina v Sloveniji, pravice, manjšinski mediji, televizijske oddaje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1586; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Slovenci na HrvaškemSaša Cvitan, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenske narodne manjšine živijo po svetu in v sosednjih državah Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Njihov položaj je ljudem v matični domovini manj znan in o njenih pripadnikih vedo relativno malo. V diplomski nalogi bomo predstavili slovensko skupnost v hrvaškem okolju, temeljne zgodovinske, zemljepisne, družbene, sociološke, politične, kulturne in jezikovne okoliščine, v katerih živi, deluje in se ohranja že vrsto let. Narodna zavest, ki jo s skupnimi močmi ohranjajo predstavniki vseh slovenskih društev na hrvaških tleh, predstavlja temelj slovenstva na Hrvaškem in možnost njihovega obstoja v večinski hrvaški družbi. Vedno večje število slovenskih društev na celotnem ozemlju Hrvaške kaže na dobro organiziranost Slovencev in njihovo medsebojno povezanost. Številčnost društev sicer govori o dokaj dobrem narodnostnem zavedanju Slovencev, vendar pa lahko v današnjem času zasledimo vedno večjo nezainteresiranost mlajših Slovencev za slovenstvo in slovensko tradicijo. V manjših sredinah je intenzivnost ohranjanja narodne zavesti nekoliko bolj razvita, medtem ko v večjih mestih, predvsem v Zagrebu, Slovenci svojega slovenstva ne doživljajo kot nekaj življenjsko pomembnega. Tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika in nadaljnjega šolanja v Sloveniji je veliko večje v Istri in v okolici Varaždina kot pa na primer v Zagrebu.
Ključne besede: Slovenska manjšina, narodna zavest, Hrvaška, Zagreb, Slovenski dom v Zagrebu
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 2082; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,13 MB) |
