| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fonološki opis govora Dovjega
Jožica Škofic, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Ključne besede: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 538; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (506,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Dvojinske in pluralizirane oblike v slovenskih narečjih
Tjaša Jakop, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Dvojina je normirana v slovenskem knjižnem jeziku in se uporablja tudi v veliki večini slovenskih narečij. V knjižni slovenščini je obvezna za vse pregibne besedne vrste, v narečjih pa raba dvojine variira: ponekod jo uporabljajo samo za moški spol, medtem ko se za ženskega uporablja le množina, drugod samo v imenovalniku/tožilniku, medtem ko so se ostali skloni izenačili z množinskimi, spet nekatera narečja jo uporabljajo pri samostalnikih, medtem ko je glagolsko dvojino nadomestila množina. Članek dopolnjujejo statistični podatki rabe dvojinskih oblik samostalnikov in glagolov.
Ključne besede: slovenščina, dvojina, pluralizacija, slovenska narečja, narečno oblikoslovje
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 535; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (428,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prekmurska gorička lončarska terminologija
Mihaela Koletnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: slovenščina, besedoslovje, besedje, strokovno izrazje, slovenska narečja, prekmursko narečje, lončarsko besedje, lončarstvo
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 595; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (318,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora
Zinka Zorko, 2014, strokovni članek

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, štajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 771; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (266,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav
Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 699; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (366,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine
Mihaela Koletnik, Anja Benko, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavljamo besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Vsi dosedanji narečni slovarji (okoli 30 jih je) so omejeni na govor enega izbranega kraja ali regionalnega področja. Slovenci narečnega strokovnega (slikovnega) slovarja, ki primerja govore različnih narečnih skupin, še nimamo. Gre torej za novost v slovenskem narečnem slovaropisju.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, dialektologija, primerjalni narečni slovarji, strokovni slovarji, prekmursko narečje, koroško narečje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 870; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu
Zinka Zorko, 1989, izvirni znanstveni članek

Opis: Žetinski govor je zgodovinsko razvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega področja; samoglasniški sestav in naglasne razmere so take kot v prekmurski narečni podstavi; soglasniški sestav in oblikoslovje sta bliže slovenjegoriškim govorom. V besedju je poleg številnih skupnih izrazov tudi veliko razlik.
Ključne besede: slovenski jezik, narečja, slovenska manjšina, Avstrija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 716; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Dialektizmi v Prežihovi zbirki Samorastniki
Zinka Zorko, 1994, izvirni znanstveni članek

Opis: Ena najopaznejših značilnosti Prežihovih Samorastnikov so dialektizmi. Pisatelj je v svoje mojstrske in slikovite pripovedi vpletal posamezne narečne besede, izreke, ljudske modrosti in stalne besedne zveze, ki jih je poznal iz svojega kotuljskega govora. Z njimi je obogatil slovenski knjižni jezik in razširil meje našega vedenja in videnja z novim, živim ljudskim izročilom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, koroška narečja, slovenska književnost, stilistika, dialektizmi, Samorastniki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 845; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih
Zinka Zorko, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: V severovzhodnih slovenskih narečjih z izgubljenim tonemskim nasprotjem (vzhodnokoroško, severnoštajersko in panonska narečja, ki so zahodno od črte Trate - Lenart - Ptuj - Macelj) sta se stari skrajšani akut na dolžini in novi akut na kračini podaljševala pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, in sicer v različnem časovnem obdobju, v dvozložnicah drugače kot v trizložnicah, in z različnimi odrazi za ě, é in ó. Najmlajše je daljšanje v zahodnih panonskih narečjih, zato se tu lahko razlikujejo odrazi za vse akutirane od cirkumflektiranih samoglasnikov.
Ključne besede: jezikoslovje, slovenska narečja, slovenščina, dialektologija, glasoslovje, samoglasniki, akut, vzhodnokoroško narečje, severnoštajersko narečje, panonska narečja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 694; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Fonološki opis govora v Radencih
Mihaela Koletnik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Radenci danes niso več več točka v mreži za SLA. Kraj, ki je bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami 279, 290 in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel. Ker je raziskava slovenskogoriškega narečja (Koletnik 1999: 1-433) pokazala, da so radenci še zadnja vzhodna točka, kjer se govori slovenskogoriško narečje oz. njegovo vzhodno podnarečje (v sosednjih Petanjcih se govori prekmursko, na Kapelskem vrhu in v Hrastju Moti pa prleško narečje), sem glasoslovje tega govora predstavila v obliki fonološkega opisa
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, narečja, slovenska narečja, Radenci
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1025; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici