1. Zinka Zorko in raziskovanje slovenskih narečijMarko Jesenšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala znanje z izrazito osebno noto, ki jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V članku je predstavljena njena »jezikovna opo‑ roka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Ključne besede: slovenska narečja, dialektologija, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (957,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Jezikovna analiza rokopisnih priseg Središča ob Dravi iz leta 1840Natalija Ulčnik, 2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku1 je predstavljena jezikovna podoba dveh rokopisnih prisežnih besedil iz leta 1840, ki sta vezani na vzhodnoslovenski prostor (Središče ob Dravi). Prisegi je na portalu eZISS prvič objavil in predstavil Boris Golec (2011a), ki je v pregledu pravopisnih in jezikovnih značilnosti zapisal, da "besedili čakata na poglobljeno jezikoslovno obravnavo". Jezikoslovna analiza, ki je nastala kot odziv na omenjeno spodbudo, sledi posameznim jezikovnim ravnem in preverja značilne prvine vzhodnoštajerskega oz. širšega panonskega prostora ter podobnosti in razlike v primerjavi z nekaterimi drugimi prisežnimi besedili.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, vzhodnoštajerski jezik, prleščina, uradovalni jezik, prisege, rokopisi, 1840, Središče ob Dravi
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 8
 Povezava na celotno besedilo |
3. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko2023, zbornik Opis: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022).
Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Ključne besede: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 704; Prenosov: 93
Celotno besedilo (5,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Fonološki opis govora DovjegaJožica Škofic, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Ključne besede: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1285; Prenosov: 409
Celotno besedilo (506,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Dvojinske in pluralizirane oblike v slovenskih narečjihTjaša Jakop, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Dvojina je normirana v slovenskem knjižnem jeziku in se uporablja tudi v veliki večini slovenskih narečij. V knjižni slovenščini je obvezna za vse pregibne besedne vrste, v narečjih pa raba dvojine variira: ponekod jo uporabljajo samo za moški spol, medtem ko se za ženskega uporablja le množina, drugod samo v imenovalniku/tožilniku, medtem ko so se ostali skloni izenačili z množinskimi, spet nekatera narečja jo uporabljajo pri samostalnikih, medtem ko je glagolsko dvojino nadomestila množina. Članek dopolnjujejo statistični podatki rabe dvojinskih oblik samostalnikov in glagolov.
Ključne besede: slovenščina, dvojina, pluralizacija, slovenska narečja, narečno oblikoslovje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1297; Prenosov: 393
Celotno besedilo (428,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Prekmurska gorička lončarska terminologijaMihaela Koletnik, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: slovenščina, besedoslovje, besedje, strokovno izrazje, slovenska narečja, prekmursko narečje, lončarsko besedje, lončarstvo
Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1350; Prenosov: 150
Celotno besedilo (318,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora : (gradivo za okroglo mizo)Zinka Zorko, 2014, strokovni članek Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, štajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1867; Prenosov: 229
Celotno besedilo (266,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskavZinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1560; Prenosov: 451
Celotno besedilo (366,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupineMihaela Koletnik, Anja Benko, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavljamo besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Vsi dosedanji narečni slovarji (okoli 30 jih je) so omejeni na govor enega izbranega kraja ali regionalnega področja. Slovenci narečnega strokovnega (slikovnega) slovarja, ki primerja govore različnih narečnih skupin, še nimamo. Gre torej za novost v slovenskem narečnem slovaropisju.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, dialektologija, primerjalni narečni slovarji, strokovni slovarji, prekmursko narečje, koroško narečje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1933; Prenosov: 49
Povezava na celotno besedilo |
10. |
