| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FOTOGRAFIJE, OBJAVLJENE V REVIJI MLADINA V SEDEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA
Anja Iskra, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen tednika Mladina v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za razvoj slovenske fotografije. Mladina je bila v sedemdesetih letih ena redkih revij, ki je skrbela za objavo kakovostnih fotografij domačih in tujih avtorjev. Od preostalih revij in časnikov se je razlikovala predvsem v tem, da se ni zadovoljila z »lepimi« fotografijami, ki bi ugajale širši javnosti, želela je predstaviti drzne in inovativne fotografe, ki so svojo kreativnost izražali s pomočjo fotografije. Za to je bil zaslužen predvsem fotograf Tone Stojko, ki se je v uredništvu Mladine zaposlil leta 1971 in ostal tehnični urednik 24 let. Skrbel je primeren izbor fotografij in objavil tudi veliko število lastnih fotografij. Tako so bile v tedniku zastopane različne smeri tega vizualnega medija. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti pomen Mladine v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja za razvoj slovenske fotografije. S pregledom in analizo številk tednika Mladina, ki so izhajale od leta 1970 do 1980, sem ugotovila, da je celotno desetletje Mladina nazorno predstavljala razvoj aktualne slovenske fotografije. Tedaj objavljene fotografije še danes uvrščamo v sam vrh tega izraznega medija.
Ključne besede: slovenska fotografija, Mladina, Tone Stojko, reportažna fotografija, avtorska fotografija, publicistika, sedemdeseta leta
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1515; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Odnos med religioznostjo in politično participacijo med mladimi v Sloveniji
Vanči Šeligo, 2016, diplomsko delo

Opis: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 524; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (765,83 KB)

3.
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI MED MLADIMI (Politična participacija mladih in prosti čas mladih v Sloveniji ter na Hrvaškem)
Ivana Dukarić, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti politično participacijo mladih, cilj pa predstaviti odnos mladih do politike in predstaviti, kako meddržavni odnosi vplivajo na slovensko in hrvaško mladino. Primerjali bomo izsledke raziskav slovenske in hrvaške mladine. Skozi analizo raziskav in s pomočjo intervjujev, izvedenih med slovenskimi in hrvaškimi mladimi, bomo skušali odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na politično participacijo mladih. Rezultati bodo pokazali, da tako mladi v Sloveniji kot mladi na Hrvaškem namenjajo svoj prosti čas političnemu aktivizmu in da politična dogajanja spremljajo največ preko medijev (internet, poročila). Mladi v Sloveniji in na Hrvaškem so bolj aktivni pri podpisovanju peticij, referendumov in na demonstracijah, motivirani pa so za nekonvencionalno obliko politične participacije. Zbrani podatki kažejo tudi, da politični sistem vpliva na stopnjo politične participacije mladih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in da mladi menijo, da je slovenska politika v konfliktu s hrvaško politiko, čeprav ljudje živijo v sožitju.
Ključne besede: slovenska in hrvaška mladina, prosti čas mladih, odnos mladih v Sloveniji in na Hrvaškem do politike, vpliv meddržavnih odnosov na slovensko-hrvaško mladino.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (827,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici